Top pohodniške ideje za zadnje počitniške dni

Obeta se lep zaključek šolskih počitnic, tekom katerega bo marsikoga zamikalo, da bi se podal čez drn in strn, bodisi na bližnji hrib ali na izlet v gore. Preden se odpravite nekaj višinskih metrov višje, se dobro pozanimajte o možnosti dostopa in aktualnem stanju izbrane planinske poti. Pomnite, da zaradi neurij in vetrolomov te niso več enake in tako varne, kot so bile na začetku poletja. Planinska zveza Slovenije svetuje, da ne preizkušate svoje sreče in s tem ne ovirate poteka odpravljanja posledic katastrofalne ujme. Da bi se izognili nevšečnostim in nevarnostim, v nadaljevanju navajamo, katerim območjem se je smiselno izogniti in katera vas vabijo v svoj objem.

Te pohodniške destinacije delujejo nemoteno

Naša dežela ponuja bogato paleto možnosti za pohodništvo, saj je prepletena z množico urejenih in dobro označenih planinskih poti, ki vodijo skozi slikovite gozdove, čudovite planinske travnike ter občudovanja vredne razglede na visoke vrhove in bistre reke. Pohodništvo v Sloveniji ne predstavlja zgolj oblike fizične aktivnosti, ampak tudi priložnost za odkrivanje kulturne dediščine in zgodovine. Ob številnih poteh lahko naletite na pastirske koče, cerkvice in kapele ter ostale zanimive strukture, ki pričajo o preteklih časih. Čeprav so posledice neurja in poplav katastrofalne, nekatere planinske poti delujejo povsem nemoteno.

Sveti Jošt nad Kranjem (847 m)

Priljubljena pohodniška destinacija se nahaja na Gorenjskem, natančneje v mestu Kranj. Zgolj nekaj minut vožnje od centra se bohoti Sveti Jošt, ki tako domačinom kot tudi turistom predstavlja odlično priložnost za kratek pobeg v naravo. Do vrha vas loči dobro uro hoje oziroma 450 višinskih metrov. Med potjo lahko srečate prikupne lesene možice, ki vas spodbujajo pri vzponu. Zasledili boste lesene polže, kranjske čebelice, znamenitega krokodilčka, ki gozdu kraljuje že 48 let, orla ter kozoroga. Na vrhu vas bodo pričakali nasmejani obrazi, sveža pijača ter zvrhan koš domačih dobrot. Ob lepem vremenu se s Svetega Jošta odpira pogled proti Jamniku, Triglavu, Ljubljani, Storžiču, Skuti in Grintavcu. Gre za precej obiskan vrh, ki ga na srečo niso prizadele naravne katastrofe in ostaja dobesedno nedotaknjen.

Med strmim vzpenjanjem marsikoga spremljajo zimzelene melodije, saj glasba velja za dobrega motivatorja pri osvajanju novih vrhov. Glasba že od nekdaj velja za zvestega sopotnika zagrizenih planincev. Včasih so si ti med hojo glasno prepevali, danes pa nekateri s seboj nosijo tudi manjše zvočnike in si skupaj s svojimi najljubšimi izvajalci krajšajo čas. Vsi vemo, da je glasba že od nekdaj tista, ki pomirja, razveseljuje, povezuje in navdihuje.

Šmarna gora (667 m)

 Severozahodno od Ljubljane se nahaja osamelec, ki so mu prebivalci Ljubljane nadeli ime Šmarna gora. Ta je zaradi čudovitega razgleda postala izredno priljubljena izletniška točka, tudi v času po poplavah, saj je pot ostala varna in prehodna. Z vrha lahko ob lepem vremenu vidite Triglav, Gorenjsko, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe ter celotno Ljubljansko kotlino. Vzpon vam bo vzel med pol ure ter eno uro hoje in zahteva nekaj več kot 350 višinskih metrov. Pot je primerna tudi za najmlajše pohodnike, na vrhu vzpona pa vas čakata osvežilna pijača in kepica sladoleda. Poleg gostišča se bohoti baročna cerkev Matere božje, ki je bila sezidana v prvi polovici 18. stoletja. Najstarejša znamenitost Šmarne gore je tako imenovano kužno znamenje, ki so ga postavili preživeli v bojih proti Turkom in kugi. V njegovi neposredni bližini lahko naletite tudi na zvonček, ki naj bi uresničeval želje.

Tamar (1108 m)

Planinska koča Tamar je prava izbira za vse, ki ste željni kratkega vikend pobega iz mestnega vrveža. Nahaja se nedaleč stran od Kranjske Gore, oziroma slabo uro hoje od Nordijskega centra Planica. Pot je izredno enostavna in primerna tudi za vožnjo z otroškim vozičkom. Tekom sprehoda vas bodo spremljala slikovita pokrajina s pogledom na Slemenovo špico ter Malo in Veliko Mojstrovko. V dolini Tamar vas bo pričakala kapela Marije Pomagaj, takoj za njo pa težko pričakovan planinski dom, kjer za obiskovalce pripravljajo vrhunske domače jedi. Ko si spočijete in okrepčate, se lahko napotite do slapu Nadiža, ki je od planinskega doma oddaljen dobrih deset minut. Ob povratku v Nordijski center si lahko vzamete nekaj časa in obiščete sam vrh velikanke ter planiški muzej. V skakalnem centru se poleti lahko spustite tudi po zajli (zip line) in morda ujamete celo kakšen trening naših orlov.

Obisk gora zaradi posledic poplav ponekod močno omejen

Na območjih, ki so jih prizadela nedavna neurja in nalivi, je prišlo do številnih vetrolomov in plazov. Planinska zveza Slovenije opozarja, da je v gozdovih še vedno veliko obviselih dreves in večjih odlomljenih vej, ki lahko že ob najmanjšem sunku padejo na tla. Mnoge priljubljene planinske poti so poškodovane zaradi zemeljskih plazov, hudournikov ter nanosov grušča in drugega planincu nevarnega materiala. Čeprav zaključek poletnih počitnic vabi v gore, bodite previdni, katero pot boste ubrali. Vsem nadobudnim pohodnikom Planinska zveza priporoča, da se pred izletom pozanimate o stanju poti bodisi na tej spletni strani, v bližnji planinski koči ali pri lokalnem planinskem društvu. Seznam zaprtih planinskih poti najdete na spletni strani Planinske zveze Slovenije.

Zaradi naravnih lepot, svežega zraka in nekoliko lažjih poti marsikdo pogleduje v smeri Kamnika. Kamniški vrh, Sveti Primož in Velika planina se zdijo kot nalašč za hiter skok na svež zrak, ki je primeren tudi za najmlajše. Pa vendar so ceste, ki vodijo do običajnih planinskih izhodišč nad Kamnikom, hudo poškodovane, promet po njih pa je omogočen izključno za intervencijska vozila, gradbeno mehanizacijo ter oskrbo lokalnih prebivalcev na prizadetih območjih. To pomeni, da so vse planinske poti nad dolino Kamniške Bistrice, prav tako pa tudi poti na Kamniški vrh, k svetemu Primožu in Veliko planino do nadaljnjega zaprte. Iz interesnega območja lahko črtate tudi planinarjenje po Zgornji Savinjski dolini, Koroškem, delih Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja. Po navedbah Planinske zveze Slovenije koče po večjem delu Slovenije sicer delujejo po urniku, ki je objavljen na spletni strani koč.