Lani smo v Sloveniji zavrgli 168.318 ton hrane – v povprečju 79 kilogramov na prebivalca. Medtem tisoči ljudi živijo v prehranski stiski. Ta razkorak ni posledica pomanjkanja hrane, temveč sistema, ki ne povezuje presežkov s potrebami. Prav tam že leta deluje Slovenska banka hrane (SIBAHE). Preverili smo, kaj delajo – in zakaj brez njih marsikatera pomoč sploh ne bi prišla do ljudi.
Hrana je v sodobni družbi postala nekaj samoumevnega. Na policah je vedno na voljo, izbire je več kot kdaj koli prej. Kar se ne proda pravočasno, pogosto konča med odpadki. Na drugi strani pa so ljudje, ki vsak mesec znova izbirajo med osnovnimi stroški in hrano.
Ta paradoks ni naključje. Je posledica slabega povezovanja, pomanjkanja sistemskih rešitev in dejstva, da hrana prepogosto postane odpadek, še preden sploh dobi priložnost, da bi komu pomagala.
Kdo so ljudje, ki pomoč potrebujejo, in zakaj?
Kot pojasnjuje Alen Novit, direktor Slovenske banke hrane, so stiske ljudi zelo različne in pogosto nevidne. Ljudje v finančni stiski najprej poravnajo nujne izdatke – položnice, prevoze, stroške za otroke. Hrana pogosto pride na vrsto šele potem. Posledično kupujejo manj, cenejše in manj raznolike izdelke. Marsikdo si določenih živil ni privoščil že več let.
Slovenska banka hrane danes sodeluje s približno 50 humanitarnimi organizacijami po vsej Sloveniji in skupno skrbi za več kot 8.700 ljudi v stiski (skupno število družin in posameznikov), dodatno pa zagotavlja neposredno pomoč še 452 družinam in 292 posameznikom (ljudem, ki živijo sami).
Zavržena hrana ni samo moralni, temveč tudi okoljski problem
Problem zavržene hrane je mnogo širši, kot se zdi na prvi pogled. Predsednik Slovenske banke hrane pravi, da če bi uspeli rešiti le četrtino hrane, ki se danes izgubi ali zavrže, bi lahko nahranili 870 milijonov lačnih ljudi. Danes pa vsak 9. človek na svetu nima dovolj hrane.
Poleg humanitarne dimenzije ima zavržena hrana tudi močan okoljski vpliv. Ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vodo, energijo, zemljo, gnojila in delo, ki so bili potrebni za njeno pridelavo. Hrana, ki konča na odlagališčih, ob razgradnji sprošča metan, toplogredni plin, ki je 28-krat močnejši od CO₂.
Ena zavržena glava solate se razgrajuje tudi do 25 let, z enim zavrženim burgerjem pa zavržemo toliko vode, kot jo porabimo za 90-minutno prhanje.
Čas je ključen, sistem pa še bolj
Pri donacijah hrane šteje vsaka ura. “Še posebej pri hitro pokvarljivih izdelkih,” doda Novit. Če se hrana ne prerazporedi pravočasno, izgubi svojo vrednost – tako za prejemnike kot za okolje. Zato so ključni partnerji, ki znajo hitro prepoznati presežke, jih pravočasno umakniti iz prodaje in jih vključiti v donacijski sistem. Prav tu imajo pomembno vlogo podjetja iz prehranske verige, ki problem zavržene hrane obravnavajo sistemsko – ne zgolj z občasnimi akcijami, temveč z dolgoročnimi rešitvami.
Ko se v sistem vključi tudi gospodarstvo
Med večjimi partnerji Slovenske banke hrane je tudi Nestlé, ki s SIBAHE sodeluje redno in dolgoročno. Njihove donacije hrane potekajo vsak mesec, na podlagi vnaprej vzpostavljenega in standardiziranega sistema, ki omogoča hitro reakcijo in pravočasno razdelitev hrane še pred iztekom roka uporabe.
V zadnjem letu je Nestlé Slovenski banki hrane doniral 33.806 kilogramov hrane. Ključna pri tem pa ni le količina, temveč predvidljivost in stabilnost, ki organizaciji omogočata boljše načrtovanje pomoči in večjo varnost za prejemnike.
“Redno sodelujemo s Slovensko banko hrane in si prizadevamo, da izdelke doniramo čim prej, da lahko dovolj zgodaj pred iztekom roka uporabe pridejo do končnih uporabnikov. S tem ne pomagamo le tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, temveč skupaj prispevamo tudi k zmanjševanju zavržene hrane. Ponosni smo tudi na naše zaposlene, ki prostovoljno sodelujejo in pomagajo pakirati prehranske pakete za veliko noč in božič – saj solidarnost in trajnost hodita z roko v roki,” pravi Leo Vukić, Corporate Affairs, Nestlé.
Zmanjševanje količin zavržene hrane je del ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki države zavezujejo k 30-odstotnemu zmanjšanju do leta 2030. K temu cilju prispeva tudi Nestlé, ki se osredotoča na preventivo in želi v okviru strategije Net Zero Roadmap do leta 2030 zmanjšati izgube in zavržke hrane za 50 %.
Rešitve obstajajo, če jih znamo povezati
Slovenska banka hrane danes letno razdeli med 800.000 in 1.000.000 kilogramov pomoči. Torej poskrbi za 10.000 do 12.000 ljudi na letni ravni. To dokazuje, da zavržena hrana ni neizogiben stranski produkt sodobne družbe, temveč problem, ki ga je mogoče reševati.
A le, če se povežejo pravi akterji, pravi direktor Novit, in to so humanitarne organizacije, podjetja, država in lokalne skupnosti. Partnerstva, kot je sodelovanje Slovenske banke hrane z Nestléjem, kažejo, da sistem lahko deluje – kadar presežki ne ostanejo brez poti in potrebe ne brez odgovora.
