Čustvena inteligenca je nekaj, kar se, sploh zadnja leta, precej pogosto omenja. Gre za sposobnost človeka, da prepoznava in razume tako lastna čustva kot tudi občutja ljudi okrog sebe ter da zna z njimi ustrezno opraviti. Zakaj je čustvena inteligenca vse bolj pomembna tudi na delovnem mestu, preberite v nadaljevanju.
Ljudje z visoko razvito čustveno inteligenco so po navadi bolj uspešni pri gradnji močnih, pozitivnih odnosov in so učinkovitejši pri reševanju težav tako v zasebnem življenju kot tudi v družbenih situacijah. Hkrati so bolj motivirani za doseganje zastavljenih ciljev, so bolj prilagodljivi in imajo bolj pozitiven odnos do dela. Prav zato je čustvena inteligenca nekaj, kar je treba pri zaposlenih šteti za njihovo veliko prednost.
Čustvena inteligenca namreč vpliva na način, kako zaposleni komunicirajo med seboj, obvladujejo stres in opravljajo svoje naloge. Zato bi delodajalci ob zaposlovanju novih kadrov morali biti bolj pozorni na to, koliko čustvene inteligence premorejo kandidati. Prav tako bi morali več pozornosti nameniti temu, kako pri že zaposlenih v podjetju razvijati in krepiti to veščino. Tako bodo namreč člani kolektiva bolje razumeli in obvladovali svoja čustva, kar jih bo naredilo učinkovitejše in složnejše, skupinsko delo pa bo teklo veliko bolj gladko in z manj nesoglasji.
Foto: Profimedia
Zaposleni, ki so čustveno inteligentni, imajo številne prednosti, ki pozitivno vplivajo na njihov uspeh in delovno okolje. Med poglavitne sodijo naslednje …
Foto: Profimedia
Boljše komunikacijske veščine: Čustveno inteligentni posamezniki so sposobni jasno izražati svoja čustva in misli, kar izboljša sodelovanje in zmanjšuje napačna razumevanja v komunikaciji. Pa tudi morebitne konflikte so sposobni komunikacijsko gledano bolj vešče obvladovati.
Učinkovitejše reševanje konfliktov: Sicer pa se že s samimi konflikti lažje spopadejo, kar je posledica razumevanja ter predvsem obvladovanja svojih in tujih čustev. Nadalje konflikte rešujejo na bolj miren in konstruktiven način, kar pripomore k pozitivnemu delovnemu vzdušju.
Povečana empatija: Čustveno inteligentni ljudje se zlahka vživijo v čustva sodelavcev, kar jim omogoča boljše sodelovanje in podporo v timu. Empatija prispeva tudi k boljšim odnosom z nadrejenimi in strankami.
Obvladovanje stresa: Čustvena inteligenca pomaga zaposlenim, da ostanejo mirni in osredotočeni tudi v stresnih situacijah, kar povečuje njihovo produktivnost in dobro počutje na delovnem mestu.
Boljše sprejemanje odločitev: Zaposleni s čustveno inteligenco so bolj sposobni razumeti in obvladovati svoja čustva, kar jim omogoča, da sprejemajo premišljene in uravnotežene odločitve.
Boljše prilagajanje spremembam – Čustveno inteligentni posamezniki se lažje prilagodijo novim okoliščinam, saj so bolj odprti za spremembe in znajo obvladovati svoje občutke glede teh sprememb.
Večja motivacija in angažiranost: Ker so te takšni posamezniki spodobni dobro sami motivirati, je njihova angažiranost na visoki ravni. V izpolnjevanje svojih nalog in doseganje ciljev so pripravljeni vložiti dodaten trud in čas, tudi njihova osredotočenost je ob tem večja.
Čustvena inteligenca ni nekaj, kar je prirojeno. Ni nekaj, kar bodisi imate že od nekdaj ali pa nimate. Že res, da imamo ljudje določene predispozicije za čustveno inteligenco, a do neke mere se čustvene inteligence lahko priučimo in jo aktivno sami razvijamo. Skozi prakso in samorefleksijo lahko izboljšamo njene sestavne dele, kot so samozavedanje, samokontrola, empatija, socialne veščine in motivacija.
Če želite izboljšati čustveno inteligenco na delovnem mestu, lahko naredite naslednje …
Ocenite zgodovino svoje čustvene inteligence: Preglejte svojo preteklost in analizirajte, kako ste se v preteklosti odzivali v različnih situacijah. Preverite svoja stara elektronska sporočila in SMS-e ter razmislite, kako ste ravnali v določenih okoliščinah. Se spomnite situacije, kjer bi se lahko odzvali z več sočutja? Manj burno? Bi se lahko kakšnemu konfliktu izognili ali ga vsaj rešili na bolj miren način? Nadalje pa naredite načrt, kako boste v podobnih situacijah v prihodnosti ravnali bolje.
Prepoznajte svoje slabosti in jih skušajte odpraviti: Ko delate na izboljšanju svoje čustvene inteligence, je nadalje pomembno, da prepoznate svoje slabosti. Samoocena čustvenih šibkosti vam omogoča, da se usmerite v boljšo smer in postanete bolj razumevajoč komunikator.
Foto: Profimedia
Bodite odprti za povratne informacije: Da bi bolje razumeli, kako doživljate čustvene situacije, poiščite povratne informacije od ljudi, ki jim zaupate. Iskreno mnenje lahko razkrije veliko o tem, kako se odzivate in kako komunicirate z drugimi. Vprašajte prijatelje ali družinske člane, kako ocenjujejo vašo komunikacijo, saj vam bodo povratne informacije pomagale razumeti, kako vas dojemajo drugi in kaj lahko spremenite, da boste bolj učinkoviti.
Poiščite pomoč: Če želite izboljšati svojo čustveno inteligenco, se obrnite na svojega vodjo ali mentorja in prosite za napotke in nasvete. Pojasnite, da želite izboljšati svoje komunikacijske ali vodstvene sposobnosti, in povprašajte po konkretnih predlogih. Razmislite tudi o udeležbi na predavanjih ali seminarjih, ki vam lahko pomagajo pri osebnem razvoju in doprinesejo k uspehu vaše ekipe. Lahko se vključite tudi v delavnice, ki naučijo, obvladovati stres, jezo ali druge močne emocije v različnih situacijah.
Prakticirajte čustveno inteligenco vedno in povsod: Poskušajte vsak dan vaditi vse, kar ste se naučili o čustveni inteligenci – tako pri sebi kot tudi pri drugih. Saj veste, kaj pravijo: vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.
