Videoigre so več kot le zabava – so način življenja, ki navdušuje, povezuje in odpira nove možnosti. Toda, kje potegniti zdravo mejo med igro in resničnostjo?
Tehnologija nas vsak dan navdušuje s svojimi neskončnimi možnostmi, a ob tem ne smemo pozabiti na svojo odgovornost. Vsak izmed nas ima moč, da digitalni svet oblikuje na bolje. Med najbolj priljubljenimi dosežki tehnologije so videoigre, ki so za milijone ljudi postale del vsakdana. Nekateri v njih najdejo sprostitev, drugi tekmujejo, tretji pa v igričarskem svetu zgradijo celo kariero. Čeprav jih pogosto dojemamo kot preprosto zabavo, se za njimi skriva veliko več – kompleksen svet, ki odpira številne priložnosti in izzive.
Foto: Profimedia
Videoigre so postale globalni fenomen, ki presega generacijske in kulturne meje. Voditelj priljubljene oddaje GG Rok Gumzej pa ob tem poudarja, da je ena ključnih prednosti prav interaktivnost – igralci lahko namreč aktivno vplivajo na dogajanje in ustvarjajo svojo zgodbo, kar ni mogoče pri knjigah ali filmih. Prav tako igre ponujajo občutek dosežka, druženja in celo možnosti za razvoj novih veščin. Kot poudarja Rok Gumzej, so videoigre na ta način postale edinstven medij, ki igralce postavi v središče dogajanja, kjer sprejemajo odločitve in raziskujejo nove svetove.
Videoigre so novodoben medij, igričarstvo pa je življenjski stil. S tem se strinja Rok Gumzej, ki pravi, da so videoigre prerasle idejo, da so super ”način za preganjanje dolgčasa”, pač pa gre za izjemno močan novodoben medij, ki igralcem omogoča, da aktivno vplivajo na zgodbo. Omogočajo namreč, da sami sprejemamo odločitve in posledično nosimo odgovornost za njihove posledice. Igralci oblikujejo in ustvarjajo lastne zgodbe, kar odpira povsem nov svet možnosti, daje občutek avtonomije in povezanosti z digitalnim svetom, ki ga ne more ponuditi noben drug medij.
Uravnoteženost med igro in vsakdanjimi obveznostmi je ključnega pomena. In če pri odraslih lahko preveč igranja vodi v zanemarjanje osebnih odnosov, službenih obveznosti ter zdravja, govorimo pri otrocih in mladostnikih še o zanemarjanju šolskih obveznosti. Anže Novak, vplivnež in igričar, ki ga mnogi poznajo pod imenom Wortex, v podkastu razloži, da mnogi mladi danes sanjajo o tem, kako jim bo uspelo v svetu igričarstva. A naj se sliši še tako enostavno, realnost je daleč od sanjske. Organizacija in nadzor časa, postavljanje meja, zavedanje odgovornosti so samo nekateri od vidikov, ki pa marsikateremu posamezniku lahko predstavljajo velik izziv. Anže pravi, da so videoigre čudovit način za druženje, vendar da nikoli ne smejo nadomestiti osebnih stikov: ”Igričarstvo oziroma gaming je lahko zabavno in sproščujoče, a hitro lahko postane zasvajajoče. Najprej šola in obveznosti, potem zabava.”
Foto: Profimedia
Starši smo tisti, ki moramo otroke naučiti ustreznega odzivanja, razmišljanja in tudi uporabe digitalnih vsebin in medijev. In na odraslih je, da naučimo mladostnike postavljanja zdravih meja z jasno določenimi pravili. To pomeni, da jim omejimo čas igranja, izberemo primerne igre in vzporedno spodbujamo njihovo fizično aktivnost. Prav tako pa je pomembno, da se kot starši zanimamo za svet videoiger – torej, da se z otroki pogovarjajmo o igrah, igranju, jih opazujemo, spremljamo in skupaj tudi prilagajamo določena pravila.
Rok Gumzej je v podkastu ob tem izpostavil tudi pomembnost zavedanja o tem, kaj in koliko igrajo naši otroci: ”Starši igrajo ključno vlogo pri oblikovanju zdravega odnosa otrok do videoiger.” Poznavanje iger, ki jih otroci igrajo, ter aktivna komunikacija o tem, kaj otroci v igrah doživljajo, sta nujna.
Da bi igre ostale zabava in ne postale breme, je pomembno, da starši:
Postavimo meje:
Določimo največje število ur igranja, pri čemer poznamo otrokov urnik in njegove obveznosti. To je pomembno, da znamo postaviti prioritete in se držati načela: Najprej šola, potem zabava.
Poznamo vsebine:
Sproti preverjamo, kaj otrok igra, in se pozanimamo, kaj pomenijo oznake PEGI (stopnje primernosti igre glede na otrokovo starost).
Zanimajmo se za otrokovo razmišljanje:
Z otrokom se pogovarjamo o igrah, ki jih igra; navdušenju, ki ga ob igranju občuti; morebitni jezi in frustracijah, ki so lahko del iger, v katerih mu ne uspeva, itd.
Spodbujamo ravnotežje:
Skrbimo, da je otrok fizično aktiven in da ima dovolj časa in priložnosti za gibanje, druženje in šolske obveznosti.
Starši naj pokažejo radovednost za otrokov igričarski svet. Poleg časa sta pomembna tudi vsebina iger in namen igranja. Igre so lahko čudovit medij, kadar so vsebinsko in časovno ustrezne,« meni Rok Gumzej, dipl. soc. ped., strokovni delavec in svetovalec pri Logoutu. (Foto: Telekom Slovenje)
V Telekomu Slovenije se zavedajo, da imamo v dobi interneta uporabniki, še posebej pa otroci in mladostniki, ves čas na dosegu roke dostop do sveta informacij, zabave in družabnih stikov. In čeprav splet ponuja številne prednosti, pa na njem obstaja tudi kopica nevarnosti. V več člankih zato opozarjajo na te pasti, ki jih je dobro poznati, in se jim tako lažje izogniti. Nekaj jih lahko spoznate tudi v podkastu Igričarstvo – nov svet, nove navade. Sporočilo je jasno: Uživajmo pametno.
Videoigre niso le sredstvo za zabavo, temveč tudi način za raziskovanje, povezovanje in osebni razvoj. Oziroma se iz prostočasne dejavnosti razvijejo v način življenja. Anže Novak, ki je svojo ljubezen do iger spremenil v uspešno kariero kot YouTuber in vplivnež, poudarja, da je prehod od igranja iger za zabavo do profesionalne kariere zahteven, a izjemno nagrajujoč. “Če hočeš iz tega narediti kariero, moraš v to vložiti ogromno truda in časa,” pravi. V podkastu pa je Niku Škrlecu zaupal tudi, s čim vse se je soočal na svoji poti do uspeha in kako mu je pravzaprav uspelo.
