Koliko pirhov poje povprečen Slovenec in kaj mora biti na praznični velikonočni mizi?
Pred nami je velika noč, ki velja za enega najpomembnejših krščanskih praznikov. Veliko noč praznujemo kot spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih, na koledarju pa dobi vsako leto drug datum – praznuje se namreč prvo nedeljo po prvi pomladanski polni luni, kar pomeni, da dobi svoj datum med 22. marcem in 25. aprilom.
Velika noč je povezana s številnimi tradicijami in običaji, ki jih praznujejo po vsem svetu. In če je nekoč veljala za praznični družinski praznik, ki sta ga obeležila barvanje jajc in pirhanje (valjanje in trkljanje pirhov), pa danes v osredje stopajo čokoladni pirhi, zajci in drugi novodobni sladki motivi.
Barvanje jajc je ena od najbolj prepoznavnih velikonočnih tradicij. Jajca simbolizirajo vstajenje in novo življenje ter predstavljajo začetek pomladi. V nekaterih državah jajca okrasijo z različnimi vzorci, barvami in motivi. Tradicija barvanja jajc izvira iz poganskega običaja barvanja jajc, ki so predstavljala sonce in pomlad.
Statistični urad Republike Slovenije navaja, da je v Sloveniji približno 1,7 milijona kokoši nesnic, ki skupaj znesejo skoraj milijon jajc na dan. Zanimiv pa je tudi podatek, da povprečen Slovenec na leto porabi približno 180 jajc.
Velikonočne tradicije se razlikujejo po vsem svetu. Na primer, v Španiji se velika noč praznuje s procesijami, ki predstavljajo trpljenje in smrt Jezusa Kristusa. V Grčiji praznujejo s sveto liturgijo in tradicionalnim obredom lomljenja jajc. V Združenih državah se velika noč praznuje s številnimi običaji, kot so iskanje velikonočnih jajc, barvanje jajc in izdelava velikonočnih košar.
Ena tradicionalnih velikonočnih jedi je pečenka, ki predstavlja jagnje božje. Ta jed simbolizira žrtvovanje Jezusa Kristusa za grehe ljudi. Poleg pečenke je pomembna tudi potica, ki simbolizira kruh, ki ga je Jezus blagoslovil in delil med svoje učence na zadnji večerji. Za sladico se tradicionalno pripravi velikonočna potica z rozinami ali pa pletenica, ki simbolizira trnje, s katerim so kronali Jezusa.
Na velikonočni mizi naj bi bile prisotne jedi, ki simbolizirajo pomlad in novo življenje. Poleg pečenke in potice se pogosto streže tudi s svežo zelenjavo, kot so mladi grah, redkvica in šparglji. V nekaterih državah, kot je na primer Avstrija, na velikonočni mizi postavijo tudi velikonočni kruh v obliki klobase, ki predstavlja kruh in vino, ki sta jih Jezus blagoslovil na zadnji večerji.
Jedi, ki obeležijo vsakoletno velikonočno praznovanje, so meso, hren, potica in pirhi. Način, kako jih pripraviti in postreči, pa je seveda odvisen od vsake gospodinje. Medtem ko naše babice sledijo receptom, ki se prenašajo iz generacijo v generacijo, se modernost praznika kaže v majhnih podrobnostih, ki najdejo mesto v košari, namenjeni blagoslovu.
Veliko noč je praznik, ko se ob dobrotah običajno zbere cela družina. Praznik pa zagotovo velja za takšnega, ki bi ga lahko razglasili za absolutnega zmagovalca za ustvarjanje: barvanje jajčk, izdelovanje velikonočne dekoracije, peka potica, velikonočne igre … vse te aktivnosti ponujajo paleto idej za druženje z otroki, sorodniki in prijatelji. Ne glede na to, kako in s kom jih boste preživeli, imejte v mislih, da velika noč simbolizira upanje in srečo.