“Italijani vedno jedo, kadar pa ne, govorijo o hrani.” Avtor tega hudomušnega reka je sicer neznan, a je zagotovo dobro vedel, o čem govori – samo poglejte, s čim se razvajajo za veliko noč.
Na jugu Italije, slabe tri ure vožnje od mogočnega Rima, se nahaja očarljiva regija, znana po svojih ozkih uličicah, živahni nočni sceni in bogati zgodovini. Dobrodošli v Kampaniji, eni od dvajsetih dežel, ki sestavljajo našo zahodno sosedo. Regija se razprostira na nekaj več kot 13.000 kvadratnih kilometrih ozemlja in velja za najbolj naseljeno v Italiji, saj premore nekaj manj kot šest milijonov prebivalcev, kar je skoraj trikrat več od populacije celotne Slovenije.
Kampanija ima v rokavu malo morje asov – med Slovenci najbolj poznana sta zagotovo sanjski Capri in največje mesto v Italiji, Neapelj. Čeprav slednji velja za rojstno mesto pice, Italija nasploh pa slovi bodisi po testeninah, paradižniku, pršutu, paradižniku in mocareli, to vsekakor ni vse, kar premorejo.
“Italijani vedno jedo, kadar pa ne, govorijo o hrani.” Avtor tega hudomušnega reka je sicer neznan, a je zagotovo dobro vedel, o čem govori. Raziskava je namreč pokazala, da kar 75 % Italijanov običajno govori o hrani in to počnejo najpogosteje takrat, ko so za mizo. V 67 % primerov je tema pogovora hrana, ki jo jedo v tistem trenutku, preostali odstotki pa so razdeljeni na že zaužito hrano in kaj še bodo zaužili v prihodnjih dneh.
Foto: Profimedia
Po podatkih U.S. Department of State je v Italiji samo 15,3 % celotnega prebivalstva ateistov. Prevladujejo katoličani (74,5 %), kar pomeni, da bo večina, tako kot mi, zadnji dan v marcu letos praznovala veliko noč. In glede na to, da je Italija pravi raj za gurmane, velikonočno praznovanje velja za prav posebno priložnost za razvajanje brbončic.
Tako veliko noč praznujejo v Kampaniji
V Kampaniji se (tako kot mi) na veliko noč razvajajo s tradicionalnimi velikonočnimi jedmi. Ste vedeli, da so se prav v tej deželi rodile nekatere najbolj znane italijanske specialitete, ki se zdaj reproducirajo vsepovsod po Italiji.
Vse sestavine, ki jih potrebujete za pripravo spodaj opisanih velikonočnih jedi, lahko po zares ugodni ceni kupite v najbližjem Eurospinu.
1. Velikonočni narezek (Fellata)
Velikonočno pojedino pri naših sosedih otvorijo razkošni krožniki suhomesnatih izdelkov, sirov in trdo kuhanih jajc – Italijani ta kulinarični pojav imenujejo fellata, pri nas pa mu rečemo kar narezek. Sestava se razlikuje glede na osebne okuse, običajno pa so na mizi salama, rikoto (simbol obilja) in trdo kuhana jajca. Slednji so za veliko noč prisotni v skoraj vsakem italijanskem domu, saj predstavljajo ponovno rojstvo in zaščito. Zraven fellate spada tudi klasičen kmečki kruh. Včasih so ga pripravljali iz slabe in neprečiščene moke, danes pa velja za izredno cenjenega.
Foto: Profimedia
2. Kolač s sirom in mesom (Castiello)
Gre za kvašeno testo, polnjeno s sirom in suhomesnatimi izdelki, pečeno v pečici skupaj s celimi jajci. Ta italijanska velikonočna specialiteta vsebuje vse tipične znanilce pomladi in vse združuje v slan kolač.
Če ga dobro pokrijete in shranite na hladno in suho, castiello lahko zdrži kar nekaj dni. Velja za odlično predjed k velikonočni večerji, s tem bonusom, da ga lahko pripravite že par dni prej.
Foto: Pinterest
3. Velikonočna pita (Pastiera)
Čeprav jo obožujejo in pripravljajo širom Italije, je pastiera ena od simbolov kampanjske kuhinje. Gre za okusno sladico, okoli katere se že vrsto let vrtijo številne legende. Med najbolj znanimi je zagotovo morska deklica Partenope, ki velja za simbol Neaplja. Legenda pripoveduje o tem, kako je deklica vsako pomlad prišla iz vode, da bi tamkajšnjemu prebivalstvu zapela nekaj pesmi. V zahvalo so prebivalci sedmim najlepšim dekletom iz vasi naročili, naj deklici pripravijo nekaj daril – moko, rikoto, jajca, vodo iz pomarančnih cvetov, sladkor in začimbe. Morska deklica je te specialitete odnesla bogovom, ki so jih zmešali in dobili torto oziroma pito.
Druga zgodba govori o tem, da je pastiera nastala povsem po naključju, potem ko so ribičeve žene ponoči kot daritev morju pustile košaro z rikoto, kandiranim sadjem, pšenico, jajci in pomarančnimi cvetovi v zameno, da bi se njihovi možje varno vrnili domov.
Potem pa je tu še zgodba o ‘kraljici, ki se nikoli ne nasmehne’. Kralj Ferdinand I. Burbonski, mož Marije Terezije, naj bi svojo ženo prepričal, da je poskusila to spomladansko sladico, ki ji je vendarle uspela pričarati nasmeh na obraz.
Foto: Pinterest
4. Pečene artičoke
Ljubitelji artičok, čas je da pohitite in si zagotovite še zadnje plodove tega zdravilnega grma. Način, kako jih pripravijo Italijani, je povsem preprost. Potrebujete le nekaj osnovnih začimb kot so sol, poper, česen, svež peteršilj in ekstra deviško oljčno olje. Ko so artičoke začinjene, jih po občutku še spečete v pečici.
5. Capretto
Nekateri ga imenujejo tudi Capretto Bella Napoli, vendar je bolj poznan kot ‘o ruoto ali furno. V vsakem primeru gre za še enega od simbolov krščanskega Velikega petka, morda celo najpomembnejšega, v tem primeru pečenega v pečici s fižolom in krompirjem. Čeprav govorimo o caprettu, po slovensko o mlademu kozjemu mladičku, staremu največ 2 meseca, je jed pogosto pripravljena z jagnjetino, katere povezava s praznovanjem je opisana v Svetem pismu, v pripovedi o osvoboditvi Judov iz egipčanske sužnosti.
Pred odhodom na Obljubljeno deželo je vsaka družina morala žrtvovati jagnje in označiti prag svojega doma s krvjo živali, tako da je angel, ki je prišel ponoči, lahko prepoznal njihove domove in rešil otroke nedolžnih. Zanimivo je, da prav sveti zapisi podajajo navodila za pripravo te velikonočne jedi: “Ne boste ga jedli surovega, niti ga boste kuhali v vodi, temveč ga boste pekli na ognju z glavo, nogami in notranjostmi.”
Foto: Pinterest
6. Juha maritata
Čeprav juha velja za eno od tipičnih božičnih jedi, jo Italijani pogosto uživajo tudi ob velikonočnih nedeljah. Ime je dobila po združitvi mesa in zelenjave, ki se v tej jedi ‘poročita’ oziroma se združita in ustvarita bogato ter okusno jed. Gre za starodavni recept, za pripravo katerega potrebujete radič, kodrolistni ohrovt, zelje, regrat in manj cenjene dele svinjine, vključno z rezinami odpadkov. Gre za jed iz ostankov, ki jo lahko uživate s popečenim kruhom, ki so ga nekoč nadomestile koruzne palačinke, značilne za neapeljsko tradicijo.
Foto: Profimedia