Toliko Slovencev je že osvojilo Triglav

Star pregovor veli, da je pravi Slovenec le tisti, ki se je že pozvpel na sam vrh Triglava. Statistika pa pravi drugače. Zaradi zahtevnosti in nepredvidljivega vremena se po podatkih Triglavskega narodnega parka delež tistih, ki so vrh dosegli, giblje zgolj okoli 25 % celotne populacije. A to še ne pomeni, da Slovenci nismo vročekrvni hribolazci. Strokovnjaki iz Planinske zveze Slovenije ocenjujejo, da naše planine letno obišče približno 1,7 milijona pohodnikov. Vendar se na večje vzpone le malokdo odpravi s popolno pohodniško opremo. Posledice so več kot očitne.

Gorska reševalna zveza Slovenije je preteklo leto zabeležila kar 667 intervencij, od tega je bilo 11 smrtnih žrtev. Do aprila 2023 je zabeleženih 115 intervencij, ugasnila so štiri življenja. Da bi se takšnim srce parajočim intervencijam izognili, se moramo, preden si zastavimo gorniški cilj, iskreno vprašati o naši psihofizični pripravljenosti, kakovosti opreme ter vremenski napovedi. Med drugim je precej pogosta napaka vsakega pohodnika začetnika tudi premalo vode – še posebej v toplejših mesecih, ko večkrat nastopi dehidracija.

Ne spreglejte prvih znakov dehidracije

Dehidracija oziroma izsušitev nastopi, ko telo porabi oziroma izgubi več tekočine kot je zaužije. Prizadane lahko vse starostne skupine, še posebej, če oseba v vročem vremenu in ob večjih fizičnih naporih ne zaužije dovolj vode. Prvi in najpogostejši znaki dehidracije so:

• glavobol,
• občutek neznosne žeje,
• močan vonj urina,
• temnejša barva urina,
• občutek utrujenosti.

Če opazite katerega od omenjenih znakov, je ključno, da nemudoma povečate vnos tekočine. Poleg klasičnih kazateljev dehidracije je dodatna hidracija priporočljiva predvsem v poletnem času, bodisi zaradi sončenja na plaži ali hoje v hrib.

Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da moramo biti v poletnih mesecih še posebej pozorni na otroke in starejše, saj imajo ti bodisi večje potrebe po tekočini ali pa njihovo telo ni sposobno tako dobro uravnavati telesne temperature kot to zmore telo povprečne odrasle osebe. Omenjeni skupini imata pogosto precej slabši občutek za žejo, zato si sami večkrat niti ne morejo pomagati. Ker manjši otroci in starejši pogosto precenijo prve simptome dehidracije, moramo biti pozorni predvsem na:

• suhe ustnice,
• podočnjake,
• slabšo napetost kože,
• dalj časa suho pleničko,
• povišano telesno temperaturo,
• drisko.

Kako jim uspeva?

Toplejši dnevi kličejo k aktivnemu preživljanju prostega časa. S pomočjo hidracije, ustreznih vitaminov in mineralov lahko vsak hriboljubec poskrbi, da bo imel dovolj energije za vsakršen podvig – tudi za vzpon na Triglav. A pozor! Dehidracija ne pomeni zgolj prekomerne izgube vode. Z znojenjem naš organizem ne izgublja zgolj tekočine, pač pa tudi nekatere pomembne minerale in elektrolite.

Minerali imajo pomembno vlogo pri hidraciji telesa, saj mu pomagajo pri opravljanju številnih nepogrešljivih funkcij, kot so uravnavanje ravnovesja tekočine, prenos živčnih signalov ter uravnavanje mišičnih kontrakcij. Podobno lahko tudi elektroliti prispevajo k širokemu spektru funkcij, ki jih potrebujemo za osvajanje novih vrhov. Za pravilno delovanje mišice zahtevajo zdravo ravnovesje magnezija in kalija. Naporna vadba namreč izrazito vpliva na presnovo več mineralov, kar pomeni, da telo brez ustrezne hidracije ne more nadoknaditi izgubljenih elektrolitov. Te lahko nadomestimo s prehranskimi dodatki oziroma praški.

Vitamini skupine B prispevajo k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti

Vitamini skupine B spadajo med pomembne gradnike zdravega telesa in duha. Ključni so za presnovo, produkcijo krvnih celic ter delovanje živčnega in imunskega sistema. Nahajajo se v živilih, kot so polnozrnate žitarice, meso, zelena zelenjava in mlečni izdelki. So topni v vodi, zato jih telo ne more shraniti v velikih količinah – namesto tega potrebuje stalen dnevni vnos. Uravnotežena prehrana mora vključevati dovolj vitaminov B, da bo telo kos izzivom aktivnega življenjskega sloga.

Vitamin C prispeva k sproščanju energije pri presnovi

Ena glavnih prednosti vitamina C je njegova antioksidativna aktivnost. Ta veže proste radikale in ima tako lahko pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Delovanje vitamina C se večinoma uniči s termično obdelavo hrane. Človeško telo ni sposobno samo sintetizirati vitamina C, zato ga v telo vnašamo izključno z živili rastlinskega izvora, predvsem s svežim sadjem in zelenjavo. Najboljši viri vitamina C so citrusi (limona, pomaranča), jagodičevje (črni ribez), granatno jabolko, paradižnik, nekuhano zelje, zelena paprika (predvsem del okoli peclja) in zeleno sadje.

__________________________________________________________________________________________________________________________________________

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Priporočamo uživanje prehranskega dopolnila v okviru raznolike in uravnotežene prehrane ter zdravega načina življenja. 

CH-20230421-87