Fermentirana hrana je eden najbolj naravnih načinov, kako podpreti svoje zdravje. Vsebuje namreč koristne mikroorganizme, ki imajo ugoden vpliv na črevesje ter posledično na našo odpornost, prebavo in celo razpoloženje. Kaj torej jesti za dobro počutje?
Starodavna metoda, dolgoročne koristi
Pozitivne učinke fermentiranih živil na dolgoživost je že leta 1907 preučeval ruski biolog Ilja (Élie) Metchnikoff, takrat raziskovalec na Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Opazil je, da na podeželskih predelih Bolgarije in Ukrajine živi veliko tudi več kot sto let starih ljudi, ki vsak dan uživajo fermentirano mleko, bogato z živimi bakterijami. Verjel je, da prav koristni mikrobi v kislem mleku pomagajo iz telesa izpodrivati škodljive bakterije ter nam s tem lahko podaljšajo življenje. Sprva so se mu mnogi posmehovali, vendar sodobna znanost vse bolj potrjuje koristi fermentirane hrane, predvsem prek vpliva na črevesni mikrobiom.
Kaj pravijo raziskave?
Pomembna raziskava, objavljena v ugledni reviji Cell, poroča, da že 10 tednov rednega uživanja fermentirane hrane lahko izboljša zdravje črevesja in zmanjša vnetja v telesu.
Redno uživanje fermentiranih živil spodbuja večjo raznolikost mikroorganizmov, kot so mlečnokislinske bakterije, bifidobakterije in Akkermansia, ki krepijo črevesno pregrado, uravnavajo imunski odziv in podpirajo protivnetne procese.
Znanstveniki so odkrili tudi, da ljudje, ki redno uživajo fermentirano hrano, poročajo o manjši stopnji socialne anksioznosti.
Kaj sploh je fermentacija?
Fermentacija je naraven proces, pri katerem koristni mikroorganizmi, kot so bakterije in kvasovke, predelajo sestavine v hrani ter s tem ustvarijo nove okuse, izboljšajo prebavljivost in povečajo vsebnost zdravju koristnih snovi. Živi mikroorganizmi pomagajo ohranjati ravnovesje v črevesju, zavirajo razrast škodljivih bakterij in zmanjšujejo vnetja. Poleg tega lahko izboljšajo prebavo – posebej pri ljudeh, ki težje prenašajo določena živila, kot je na primer mleko.
Vključite fermentirana živila v svoj vsakdan
Če niste navajeni uživati fermentirane hrane, jo na svoj jedilnik vključite postopoma.
Zajtrk: uživajte probiotični jogurt, kislo mleko ali kefir ter dodajte sadje, oreščke ali ovsene kosmiče.
Kosilo ali večerja: ob mesnih ali vegetarijanskih jedeh si privoščite žlico kislega zelja, kimčija ali vložene fermentirane zelenjave.
Malica: pripravite sendvič s tempehom in zelenjavo.
Za žejo: namesto sokov in gaziranih pijač pijte kombučo – osvežilno pijačo z mehurčki, ki koristi črevesju.
Ni vsako kislo živilo fermentirano
Veliko ljudi misli, da je vsaka kisla stvar fermentirana – a ni tako. Kislo zelje v pločevinki, ki je pasterizirano, pogosto nima več živih bakterij. Pravi fermentirani izdelki imajo običajno oznako “žive kulture” in jih najdemo v hladilniku, ne na polici.
Na fermentirana živila se ne odzivamo vsi enako. Naša genetika, prehranske navade, življenjski slog in že obstoječa sestava črevesne mikrobiote namreč pomembno vplivajo na to, kako uspešno se koristne bakterije naselijo v našem črevesju in kako močno lahko njihovi učinki pridejo do izraza. Običajno pa zadostuje že ena “živa žlica” na dan, da podprete svoje črevesje, imunski sistem in razpoloženje.
Članek je povzet po vsebini, ki jo je pripravila dr. Teja Klančič, znanstvenica in strokovnjakinja na področju prehrane, metabolizma in genetike. Celotno vsebino lahko preberete tukaj.
Izvedite več o uravnoteženi prehrani v Več vem, bolje jem
Ste v dvomih glede prehranskih odločitev? Bi radi izkoristili moč fermentirane hrane? Več o fermentirani hrani in o prehrani nasploh izveste v programu “VEČ VEM, BOLJE JEM”, ki so ga v sodelovanju s priznanimi prehranskimi strokovnjaki ustvarili v Sparu Slovenija.
Sodelujte v nagradnem kvizu in osvojite privlačno nagrado!
Preverite svoje znanje o fermentirani hrani v nagradnem kvizu. Osvojite lahko darilno kartico SPAR v vrednosti 40 €!
