V Sloveniji so radioaktivni odpadki shranjeni varno, zato nimajo vpliva na ljudi niti na okolje.
Radioaktivni odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji električne energije iz jedrske energije v jedrskih elektrarnah, so pogosto eden izmed glavnih razlogov, da je del javnosti nezaupljiv do tovrstne proizvodnje, del javnosti pa ji zato celo nasprotuje.
V javnosti se namreč pogosto pojavljajo izkrivljeni podatki o radioaktivnih odpadkih, zato je razumljivo, da je med prebivalci prisoten tudi strah. A ta je odveč, saj je v Sloveniji, kjer imamo veliko znanja in izkušenj, za radioaktivne odpadke dobro poskrbljeno. Shranjeni so varno, tako da nimajo vpliva na ljudi in na okolje.
Radioaktivnih odpadkov je zelo malo
Pri proizvodnji električne energije v jedrski elektrarni nastajata dve vrsti radioaktivnih odpadkov. Prvi so nizkoradioaktivni, drugi pa visokoradioaktivni odpadki in izrabljeno gorivo. A ti ne nastajajo zgolj v jedrskih elektrarnah, temveč tudi v industriji, medicini, raziskovalnih ustanovah.
Obema vrstama radioaktivnih odpadkov je skupno, da nastajajo v izjemno majhnih količinah. V Sloveniji vsako leto proizvedemo sedem gramov izrabljenega goriva in 12 gramov nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na prebivalca. Ali drugače, če bi celo življenje v energetiki za proizvodnjo električne energije uporabljali le jedrsko energijo, bi porabili za manj kot eno pločevinko jedrskega goriva. Torej približno 0,5 litra.
Za primerjavo pa naj dodamo, da v Sloveniji na leto na prebivalca proizvedemo 8300 kilogramov ogljikovega dioksida in 1900 kilogramov industrijskih odpadkov, med katerimi je veliko težkih kovin in strupenih snovi. Ob tem pa vsak prebivalec proizvede še 490 kilogramov komunalnih odpadkov na leto.
Stroga pravila skladiščena in odlaganja
Poleg tega, da je radioaktivnih odpadkov malo, za njihovo skladiščenje in odlaganje veljajo izjemno stroga pravila. Zelo natančno je določeno, kako se zbirajo, transportirajo, skladiščijo in odlagajo. Poskrbljeno je tudi, da so zavarovani in pod stalnim nadzorom, tako da je dostop do njih nemogoč, saj so skladiščeni v skrbno načrtovanih in kakovostno zgrajenih prostorih.
Odpadki so skladiščeni varno, z njimi lahko ravnajo le posebej izšolani in usposobljeni strokovnjaki. Ti so edini, ki pridejo v stik z radioaktivnimi odpadki, kar pomeni, da nikoli nihče drug ne bo prišel v stik z njimi.
Nizko in srednje radioaktivne odpadke varno skladiščimo
V Sloveniji nizko- in srednjeradioaktivne odpadke skladiščimo v NEK in v skladišču v Brinju pri Ljubljani. Zapremo jih v sode, njihovo vsebino zabeležimo, redno pa merimo tudi njihovo radioaktivnost.
Visoko radioaktivno odpadke skladiščimo v NEK, v skladišču izrabljenega goriva.
Gorivne elemente, ki najmanj tri leta proizvajajo toploto v reaktorju, prestavimo v bazen za izrabljeno gorivo, kjer se ohladijo. Nato jih prestavimo v kovinske zabojnike, ki jih napolnimo s helijem. Zabojnike obdamo z železobetonskim oklepom in skladiščimo v suhem skladišču izrabljenega goriva. Tam se dokončno ohladijo, potem pa so pripravljeni na odlaganje. Cel postopek traja več kot 10 let.
Gradimo končno odlagališče
Končno odlagališče radioaktivnih odpadkov gradimo v Vrbini. Tam bomo shranili vse radioaktivne odpadke, ne le iz slovenske polovice jedrske elektrarne, temveč tudi iz industrije, medicine in znanstvenih ustanov.
Vsi, v 60 letih obratovanja NEK nastali radioaktivni odpadki bodo v Vrbini za vedno varno odloženi globoko pod zemljo, v 300 letih pa bodo postali manj radioaktivni, kot je naša okolica. V podzemnem silosu bodo shranjeni v betonskih pregradah, ki bodo preprečevale vpliv okolice na odpadke in vpliv odpadkov na okolico
Več o radioaktivnih odpadki si lahko pogledati v posebni spletni oddaji, ki so jo lahko ogledate spodaj: