Pogodba z otrokom? Tako je, prav ste prebrali. In če ob besedi pogodba najprej pomislite na papir, ki ga podpišete ob začetku novega delovnega razmerja, naj vam povemo, da je koncept enak. Gre za zapisane in skupno potrjene dogovore med vami in otrokom, ki bodo – verjemite – odnesli marsikatero pregovarjanje, prepir in slabo voljo, če bomo družinska pravila predstavili vnaprej in se z otrokom dogovorili o pomenu varne, zmerne in odgovorne rabe naprav in interneta.
Mobitel – izraz, ki ne glede na poplavo člankov in informacij v starših še vedno vzbudi dvom in vprašanje, kdaj je pravi čas za nakup prvega. Običajno začnejo otroci v 2. ali 3. razredu, ko lahko sami, brez spremstva odraslega, zapuščati šolo, sporočati, da potrebujejo telefon. Tudi otrokova izjava ”vsi ga imajo, samo jaz ne” po navadi starše usmeri v razmišljanje, ki je korak bližje nakupu. A pravi kriterij za nakup prvega mobitela bi moral biti povsem drugje. Tudi če ga imajo ”vsi” (pomembno je tudi naše zavedanje, da so v otrokovem svetu zelo pogosti izrazi: vsi, vse, vedno in nikoli), pa mora otrok izkazati ne samo zanimanje, ampak predvsem zrelost, primerno njegovim letom.
Pred nakupom se je z otrokom smiselno pogovoriti o tem, zakaj bo potreboval telefon, in preveriti, če se zaveda, da z mobitelom pridejo v paketu tudi določena pravila in dogovori (super priložnost, da mu pojasnite tudi svoja pričakovanja). Ob tem mu lahko ponudite priložnost, da se sam v šoli pozanima glede šolskih pravil, povsem na mestu pa je tudi, da ga vprašate, kako bi reševal situacijo, če telefon uniči ali izgubi.
Otroci ne razmišljajo o odgovornosti, ko dobijo nov mobitel. Zato se je že pred nakupom treba z njimi pogovoriti in jih usmerjati v način razmišljanja, ki je zrelostno skladen z njihovimi leti. Sem sodijo postavljanje pravil glede uporabe telefona, usklajenost rabe s šolskim delom in obšolskimi aktivnostmi, vedenje in aktivnosti v primeru kršitve pravil (otrokovo odzivanje, če mu telefon odvzamete) itd.
”Informativni pogovor” z otrokom je tisti, na katerem mu lahko predstavite svoja pričakovanja in mu daste priložnost, da tudi sam izrazi vse ideje in predstave, ki jih ima ob misli, da bo začel uporabljati mobitel.
Foto: Profimedia
Pomislite, kolikokrat ste se doma sprli, ker ste ustno postavili neka pravila, potem se jih pa otroci niso držali? In pomislite nase in upoštevanje ustno danih ali zapisanih pravil? Zapisana pravila imajo namreč veliko večjo težo kot ustna in so tudi bolj zavezujoča. Prva pogodba spodbuja pogovor o pravilih rabe naprav, kar je lahko odlična priložnost za prenos znanja, s katerim bo otrok bolj varno spoznaval tehnologijo.
Foto: Telekom Slovenije
»Prva pogodba je v bistvu pogodba, ki jo starši sklenemo z otrokom – idealno ob nakupu prve naprave z zaslonom. Je nekakšna priložnost, da se z otrokom dogovorimo, koliko časa na dan bo lahko uporabljal ta zaslon in za katere stvari. Vsebine so zelo pomembne. Ni vseeno, kaj počnemo, ko smo pred zaslonom,« je povedala svetovalka v centru Logout Živa Ahac.
Ko razmišljamo o tem, koliko časa naj bi otrok dnevno uporabljal telefon, si lahko pomagamo s smernicami, ki so jih oblikovali slovenski pediatri. Ti navajajo naslednja priporočila: od 6 do 9 let do 1 ure na dan, od 10 do 12 let do 1,5 ure na dan in od 13 do 18 let do 2 uri na dan.
Zavedanje, da pričakovanja staršev niso enaka pričakovanjem otrok, je treba ozavestiti – kot tudi to, da se otrok z vašimi pričakovanji morda ne bo vedno strinjal in jih sprejel. Zato je komunikacija v tem delu ključnega pomena. Pri tem, kaj si želimo starši in kaj otrok, nam lahko zelo pomaga digitalni načrt, ki so oblikovali na Telekomu v okviru projekta Uživajmo pametno, ki ga strokovno podpira sodelovanje z Logoutom.
Digitalni načrt je fantastično orodje, v katerega so zajeti čisto vsi parametri za varno, zadovoljivo in ustrezno rabo mobitela – za celo družino! Zato si zagotovo zasluži vidno mesto, npr. na hladilniku ali oglasni deski, če jo imate, ker bo služil kot dnevni opomnik na to, kar ste sprejeli in potrdili kot družina. Digitalni načrt vsebuje vse točke – od tega, kje v hiši ni dovoljena uporaba zaslonov, do, katere vsebine so dovoljene, za koga veljajo ti dogovori, do navedbe aktivnosti, ki jih delamo brez ekranov.
Foto: Profimedia
Biti starš je odgovorna in na trenutke tudi težka naloga – sploh, ko se starši znajdemo v situacijah, ki so nam nove. In novosti nam dnevno prinaša razvoj tehnologije. Zato je toliko bolj pomirjujoče, če veš, da kakšno nalogo namesto tebe naredi nekdo drug. ”Imeti na hladilniku digitalni načrt in tudi to, da sem s svojima najstnikoma podpisala pogodbo, daje težo celi stvari. Moja sinova pač mislita, da je telefon za klicanje, ko je nujno seveda, pa za igrice. S tem, ko smo podpisali pogodbo, sta videla, da je stvar bolj resna in da sva v vse skupaj zelo vpeta tudi midva z možem. Ni tega: ”Telefon je moj, lahko delam, kar hočem.” Tako da sem zelo hvaležna Telekomu, da smo si lahko z njihove strani downloadali načrt in pogodbo. Če bi ju pisala sama, bi pol stvari pozabila ali bi se fokusirala samo na to, kaj otroka morata. Tako je pa vsak dobil nekaj zase,” pravi bralka Mateja.
