“Oglašam se ti, ker želim pokazati, da nisem pretepena, da sem na svobodi in ne v zaporu, da me niso policisti preiskovali.“
“To so vse dezinformacije, ki so se pred kratkim razširile po socialnih omrežjih, verjetno zato, da bi nekdo pridobil nekakšno korist s tem,” je v svoji objavi na Instagramu delila Ana Praznik. “Si želim, da ne bi verjeli takšnim informacijam, da bi malo bolj kritično razmišljali glede tega in predvsem, da ne bi delili takih vsebin, ker s tem, ko delimo, delimo tudi dezinformacije. Tako da bodite pozorni na vsebine, ki so na spletu, in predvsem razmišljajte kritično,” spodbuja znana Slovenka.
Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije ali države. Njihov namen je, da nas zavedejo ali pa želijo z nami manipulirati in vplivati na splošno javno mnenje. Ustvarjajo zmedo, vzbujajo jezo, strah, želijo škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Uporabljajo se predvsem za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese. Zmanjšujejo našo sposobnost, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij, zato spodkopavajo zaupanje v državne institucije, medije in ogrožajo demokracijo.
Zgraditi moramo informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence, poudarja profesor. Del tega je tudi medijsko opismenjevanje oz. izobraževanje. “Vsakič ko gledamo medije, bi se morali vprašati, od kod izhaja ta medij, to sporočilo. Še posebej, ko sporočilo spodkopava našo družbo. Kdo stoji za sporočilom? Bodite osveščeni potrošniki. Še pomembneje pa je, da ste osveščeni širitelji informacij. To je ključ, da porazimo to nevarnost,” meni Cull.
Nekateri mediji so opravili odlično delo “in pojasnili ljudem, da lahko pričakujejo ponaredke. Moja mama ima več kot 90 let in mi je zadnjič rekla, naj bom pozoren na fotografije in naj preštejem prste na njih, ker umetna inteligenca še ne zna narediti rok, ki so zato čudne. Ko gledaš fotografijo na spletu, preveri število prstov.”
Foto: Deposit Photo
Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je vsak izmed nas lahko njihova tarča, je torej prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, širijo pa se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato ne sodelujete pri njihovem prenašanju.
Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:
– Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.
– Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
– Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.
– Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.
– Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
– Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.
– Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.
Foto: UKOM
