Razmišljate o obisku solarija? Potem v nadaljevanju preberite, kako deluje, katere vrste poznamo in na kaj morate biti še posebej pozorni.
Solariji so za mnoge hiter način do zagorele polti, še posebej v zimskih mesecih, ko sončnih žarkov primanjkuje. A preden se odločite za obisk, je dobro razumeti, kako solarij sploh deluje, kakšne vrste solarijev obstajajo in kakšna tveganja lahko prinaša nepravilna uporaba.
Solarij je naprava, ki uporablja posebne UV-svetilke za oddajanje ultravijoličnega sevanja, podobnega tistemu, ki ga oddaja sonce. Gre predvsem za UVA-žarke, ki prodrejo globlje v kožo in spodbujajo tvorbo melanina – pigmenta, ki povzroča potemnitev kože.
Foto: Profimedia
Sončenje v solariju običajno traja od nekaj minut do največ 20 minut, odvisno od tipa kože in moči naprave. Učinek zagorelosti se lahko pokaže postopoma, podobno kot pri izpostavljanju naravni sončni svetlobi.
Na trgu najdemo več vrst solarijev, ki se razlikujejo po obliki in načinu uporabe:
Prve naprave za umetno porjavitev so se pojavile v 70. letih 20. stoletja. Nemški znanstvenik Friedrich Wolff se je uveljavil kot pionir razvoja sodobnega solarija, potem ko je preučeval učinke ultravijolične svetlobe na človeško telo in s svojo ekipo raziskovalcev ustvaril napravo za nadzorovano izpostavljanje umetnim žarkom. Tehnologija se je kmalu razširila po preostali Evropi in ZDA, predvsem zaradi estetskega trenda zagorele kože, ki je postal priljubljen v drugi polovici 20. stoletja.
Do začetka 20. stoletja je bila sicer v trendu svetla koža, ki je predstavljala statusni simbol. Bela oziroma svetla polt je nakazovala, da človek ne dela na prostem in posledično pripada višjemu družbenemu sloju. Šele v 20. stoletju se je porjavela polt začela povezovati z zdravjem, dopustom in aktivnim življenjskim slogom, kar je prispevalo tudi k razvoju industrije solarijev.
Pred obiskom solarija je priporočljivo razmisliti o nekaterih osnovnih vidikih, ki lahko vplivajo na varnost in izkušnjo uporabe.
Za začetek velja posebno pozornost nameniti izbiri ponudnika in stanju naprav, ki jih ta uporablja. Smiselno je preveriti, ali solarije redno čistijo in vzdržujejo ter ali osebje skrbi za ustrezne higienske standarde in pravilno delovanje naprav.
Foto: Unsplash
Nadalje sta pri uporabi solarijev pomembna zmernost in premišljenost. Pogosti ali predolgi obiski lahko povečajo tveganje za prezgodnje staranje kože in druge neželene učinke, zato je pomembno upoštevati priporočene časovne omejitve ter med posameznimi obiski pustiti dovolj premora. Med uporabo solarija je treba tudi ustrezno zaščititi oči. UV-sevanje lahko poškoduje vid, zato je nošenje zaščitnih očal, namenjenih uporabi v solariju, standardni varnostni ukrep, ki ga ne gre zanemariti.
Pri odločitvi o sončenju v solariju je ključnega pomena tudi poznavanje lastnega tipa kože in morebitnih težav ali kontraindikacij. Svetlejša in občutljivejša koža se na ultravijolično sevanje odziva hitreje in je bolj nagnjena k poškodbam, zato zanjo pridejo v poštev le krajše izpostavitve, v nekaterih primerih pa je solarij celo odsvetovan ali prepovedan.
Pred obiskom solarija je priporočljiv posvet z zdravnikom, če imate kožne težave, večje število pigmentnih znamenj ali jemljete zdravila, ki lahko povečajo občutljivost kože na svetlobo. Takšen posvet lahko pomaga pri informirani odločitvi o uporabi ali opustitvi solarija.
Foto: Profimedia
Solarij lahko predstavlja hiter način do zagorelega videza, vendar je pomembno, da se zavedamo, kako naprave delujejo in kakšen vpliv imajo na kožo. Predvsem pa so tukaj ključni odgovorna uporaba, upoštevanje priporočil strokovnjakov ter informirana odločitev o pogostosti obiskov. Navsezadnje je pri vseh oblikah izpostavljanja UV-sevanju najpomembnejše najti pametno ravnovesje med estetskimi željami in skrbjo za zdravje kože.
