Včasih so najbolj nepozabni trenutki tisti, ki nastanejo čisto spontano. En majhen dogodek je spremenil naše zime in ustvaril tradicijo, ki povezuje, greje in diši po spominih. V bistvu smo naš dom spremenili v najljubši zimski postanek za prijatelje.
Včasih se iz povsem običajnega trenutka rodi tradicija, ki združuje ljudi in ustvarja nepozabne spomine. Začelo se je povsem spontano – po enem od smučarskih dni smo prijatelje povabili k nam domov. Ker smo bili lačni, jaz pa sem imela v hladilniku samo sveže paradižnike, rikoto in nekaj sira, sta bili na voljo samo dve rešitvi – pripravim res slastno domačo pašto ali naročimo pico?
Če sem sama dvomila, ali so testenine nekaj, s čimer pogostiš prijatelje (ki jih k sebi povabiš brez vnaprejšnjega načrta), so bili vsi zato, da jemo nekaj domačega. Po drugi strani pa sem vedela, da jih bodo očarale, saj jih sama vedno pripravljam z rikoto. Imela sem prav, vsi smo si obliznili prste, ta pašta pa je zdaj postala sinonim našega smučanja – ko se kličemo, rečemo: ”A smo v soboto za pašto?” Vprašanje, zaradi katerega vsi vemo, da gremo smučat, in potem k nam domov.
”Pašta je kot pravi Italijan – morajo biti malo drzna, drugačna,” je rekel vodja kuharskega tečaja, ki sva ga z možem pred leti obiskala med potepanjem po Toskani. In ta stavek se oglasi vedno, ko pripravljam testenine. Nikoli ne jemo klasičnih omak, ki se jih da kjerkoli dobiti. Ko imam čas, brskam po internetu in iščem recepte, kako jih pripraviti drugače. In te z rikoto in češnjevimi paradižniki so res božanske.
Za popolno paradižnikovo pašto pri nas vedno uporabljamo paradižnike LUŠT, ki so pridelani v Sloveniji. Njihova svežina je neprekosljiva, saj jih dostavijo še isti ali naslednji dan po ročnem obiranju. Ker imajo kratke transportne poti in rastejo v optimalnih pogojih. Pri nas obožujemo celo paradižnikovo družino, od LUŠT-ovega malega grozdastega paradižnika, datljevega in slivovega do češnjevega paradižnika ter LUŠTeka.
Vsaka sorta ima svoj okus in tudi doda jedi svoj značilen okus, ker pa najprej jemo z očmi in šele nato z usti, sama uporabim celotno pisano druščino iz zimske družine paradižnikov.
Foto: Pinterest
V nadaljevanju je recept za testenine s češnjevimi paradižniki in rikoto, kot jih pripravljam sama. Vse sestavine ustrezajo 4 porcijam.
Foto: Lušt
Najprej segrejem pečico na 200 °C. Vmes operem paradižnike – grozdaste razpolovim in češnjeve pa pustim cele. Vse dam v globok pekač, jih pokapam z domačim olivnim oljem, posolim in popopram. Ko je pečica segreta, dam pekač v pečico in pečem paradižnike 30–35 minut.
Vmes skuham testenine (vedno se držim navodil, ki so napisana na embalaži). Res pa je, da na koncu, ko testenine odcedim, ohranim približno 250 ml vode, v kateri so se kuhale.
Najprej nasekljam čebulo in česen, ki ju dam v globoko ponev, v katero nakapam olivno olje in dodam žličko masla. To pražim, dokler čebula ne postekleni. Nato stresem v ponev pečen paradižnik z vsemi sokovi, ki so se nabrali med pečenjem. Dodam še baziliko – če imam svežo, kar cel šopek, suhe pa za pol čajne žličke. Vse skupaj pražim približno 10 minut, nato dam vse sestavine v blender (če nimate blenderja, si pomagajte s paličnim mešalnikom). Dodam rikoto in vodo, ki sem jo prihranila od kuhanja testenin, ter vse skupaj zmiksam. Nastati mora gladka, kremasta omaka.
Foto: Lušt
