Pogovor s Tomislavom Frankom, komercialnim direktorjem in članom uprave wienerberger Adriatic.
Kaj pravzaprav pomeni kakovostna gradnja – in s tem tudi kakovostno bivanje? Certificirani gradbeni materiali so zagotovo najboljše izhodišče vsakega gradbenega projekta, vendar v podjetju wienerberger kakovost bivanja razumejo precej širše. Ne gre le za zdrave in naravne materiale, iz katerih so zidovi, streha in tla, temveč tudi za odgovorno ravnanje z gradbenimi odpadki.
Tomislav Franko, komercialni direktor in član uprave Wienerberger Adriatic, odgovoren za razvoj trga inovativnih gradbenih rešitev, razkriva vlogo wienerbergerja pri ustvarjanju prijetnega, sodobnega bivalnega prostora, ki je hkrati del zdravega okolja.
1. Kako danes investitorji izbirajo materiale za gradnjo – jih pri tem bolj vodijo trendi ali certifikati? In kaj pravzaprav pomeni Slovensko tehnično soglasje (STS) za gradnjo v Sloveniji?
Tehnično soglasje je dokaz, da je izdelek preizkušen, varen in v celoti skladen z veljavnimi predpisi. Zagotavlja, da se material lahko uporablja v gradnji brez tveganja – ob jasno določenih lastnostih, kot so toplotna, požarna in potresna odpornost. Za projektante, izvajalce in investitorje to pomeni varnost, preglednost in enostavnejše načrtovanje. Za nas v podjetju wienerberger pa je tehnično soglasje potrditev, da ponujamo rešitve, na katere se trg lahko zanese. Nenehno smo v stiku z investitorji, vlagamo v izobraževanje projektantov in izvajalcev, zato verjamemo, da bo trg znal prepoznati certificiran izdelek v primerjavi s tistimi, ki zgolj posnemajo naše inovacije.
2. Kako lahko pojav materialov brez popolne ali ustrezne dokumentacije vpliva na varnost in kakovost bivanja?
Po naših izkušnjah se v Sloveniji gradi z visoko stopnjo odgovornosti. Zavedanje o pomenu kakovostnih in tehnično skladnih materialov je globoko zasidrano v domači gradbeni praksi. Nimamo podatkov, ki bi kazali na širšo prisotnost nedokumentiranih materialov, v primeru odstopanj pa so za nadzor pristojni inšpekcijski organi. Z gotovostjo pa lahko rečemo, da projektanti, izvajalci in investitorji vse pogosteje izbirajo preverjene rešitve – saj le te dolgoročno zagotavljajo varnost, energijsko učinkovitost in kakovost bivanja, hkrati pa zmanjšujejo vpliv na okolje.
3. Ko govorimo o vplivu na okolje, je pojem hiše z ničelnimi emisijami marsikomu – ne le v Sloveniji, temveč tudi v širši regiji – še vedno neznan. Kakšen je ta koncept in kako bo vplival na gradnjo ter na dokumentacijo, o kateri smo že govorili?
V Sloveniji že obstaja naša skoraj nič-energisjka hiša, e4 hiša, na Hrvaškem pa se zaključuje njena naslednica – net zero hiša oziroma hiša z ničelnimi emisijami. Prvi projekt je domačo in regionalno javnost nedvomno izobrazil in spodbudil k razmišljanju o varčnih in trajnostnih projektih, verjamemo pa, da bo enak učinek imel tudi ta, še naprednejši, projekt v bližini Zagreba.
Gre za hišo, ki na letni ravni ne povzroča emisij CO₂. Porabi zelo malo energije, slednjo pa pridobiva izključno iz obnovljivih virov – najpogosteje z lastno sončno elektrarno ali drugimi trajnostnimi sistemi. Pomembno je poudariti, da takšna hiša ni le energetsko učinkovita, temveč je trajnostno zasnovana v celoti.
Net zero stavbe niso več vizija prihodnosti, temveč realnost, ki jo prinaša evropska zakonodaja. Po novih predpisih bodo morale vse nove javne stavbe po letu 2028 in vse zasebne novogradnje po letu 2030 izpolnjevati standarde stavb z ničelnimi emisijami. To pomeni, da bodo morali biti vsi materiali sledljivi glede na izvor, preizkušeni in dokumentirani z vidika vpliva na okolje – brez ustrezne tehnične in okoljske dokumentacije gradnja preprosto ne bo več mogoča.
V podjetju wienerberger smo na ta korak pripravljeni – z inovacijami, strokovno podporo in lokalno proizvodnjo.
4. Kot primer dobre prakse v okviru globalne ESG strategije navajte tudi lokalni proizvodni obrat v Ormožu. Zmanjšanje emisij za 32 % na ravni skupine je izjemen rezultat – zakaj menite, da ima Slovenija pri tem tako pomembno vlogo?
Naši proizvodni obrati, kot je Ormož, so dokaz, da je mogoče z jasnim ciljem, tehnološkimi izboljšavami in predano ekipo doseči izjemne rezultate. Prav tukaj v Sloveniji smo naredili velike korake pri izboljšanju energetske učinkovitosti in zmanjšanju emisij, kar je pomembno prispevalo k skupnemu rezultatu. To je rezultat timskega dela, odličnega vodenja obrata, odločnosti in zavedanja, da ima vsaka enota v skupini svojo odgovornost. Zato smo izjemno ponosni, da tudi iz Slovenije prispevamo k trajnostni prihodnosti celotne skupine Wienerberger, saj so spremembe, kot so vremenski ekstremi, žal vse bolj opazne tako lokalno kot globalno. Kot družba bi morali delovati enotno za njihovo omejevanje.
5. Kako vpliv vse pogostejših vremenskih ekstremov vpliva na proizvodnjo in na delovanje podjetja wienerberger v skupnosti?
Pri razvoju izdelkov in proizvodnji moramo vlagati velike napore, da postanejo čim bolj odporni in trajni – te lastnosti pa potrjujemo z dolgoročnimi jamstvi, ki pri nekaterih izdelkih, kot so strešniki, segajo celo do 33 let. Toča, nevihte, močni sunki vetra in nenadne vremenske spremembe so vse pogostejši, zato streha danes ni več le zaščita pred dežjem, temveč prva linija obrambe pred vsem, kar prihaja z neba. Strešniki Tondach, med njimi tudi model Planoton 10, so zasnovani prav s tem namenom, strešnik Bobrovec iz našega obrata v Križevcih pri Ljutomeru pa je dokazano odporen na točo 4. razreda. Visoka odpornost na točo, stabilnost na vetru ter celovit sistem s strešno folijo in dodatki zagotavljajo strehi ne le privlačen videz, temveč tudi pravo zaščito.
Nenehno spremljamo potrebe lokalnih skupnosti, kjer delujemo – to vključuje skrb za dobrobit naših zaposlenih, njihovih družin in okolja. Tako smo na primer nedavno sodelovali pri obnovi gozda v Kamniški Bistrici. To ni bila le zasaditev dreves, temveč tudi jasen znak, da wienerberger želi prispevati k pozitivnim spremembam.
Naš proizvodni obrat v Ormožu ima pri tem ključno vlogo – tako z vidika proizvodnje kot povezovanja z lokalno skupnostjo. Ponosni smo, da pomemben del proizvodnje iz Ormoža izvažamo tudi v regijo, med drugim na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, na Kosovo in na druga tržišča jugovzhodne Evrope. Ormož ni le logistična točka na zemljevidu – tukaj živijo naši sodelavci in njihove družine, tukaj je skupnost, s katero smo tesno povezani. Prav ta človeška komponenta daje naši prisotnosti dodatno vrednost.
Lokalna proizvodnja pomeni tudi manjši ogljični odtis, krajše transportne poti in neposreden vpliv na lokalno gospodarstvo. Povezujemo ljudi, regije in znanje – z globokim spoštovanjem do okolja in skupnosti, ki nam omogoča skupno rast.
