Ljudje smo nagnjeni k iskanju bližnjic. Ideja, da lahko žlička v prah zdrobljene korenine očisti telo in prgišče eksotičnih jagod pospeši metabolizem ter okrepi naš imunski sistem, je preveč privlačna, da bi jo ignorirali.
Toda raziskave jasno kažejo: posamezno živilo ne more popraviti posledic slabih prehranskih (in drugih) navad. Zdravje je rezultat celotnega jedilnika in življenjskega sloga, ne enega heroja v prahu.
A po drugi strani drži, da nekatera živila močno izstopajo po vsebnosti določenih koristnih snovi. Ali jih upravičeno imenujemo “superživila”?
Izraz, ki v znanosti ne obstaja
Superživila nam pogosto predstavljajo kot hipno rešitev za skoraj vse; od utrujenosti do boljšega zdravja. Toda kategorija superživil v znanosti sploh ne obstaja. Gre za marketinški izum, ki ga običajno podpirajo privlačne fotografije in obljube, ne dokazi. Nobena zakonodaja ali prehranska smernica jih ne opredeljuje. Obstajajo le živila z visoko vsebnostjo določenih hranil, kar pa še ne pomeni, da lahko posamezno živilo nadomesti uravnoteženo prehrano.
Nekatera živila dejansko močno izstopajo
Na podlagi podatkov lahko med hranilno najbogatejšimi živili izpostavimo nekaj očitnih zmagovalcev. A ne zato, ker bi bila čudežna, le določenih koristnih snovi vsebujejo zelo veliko. Omenimo samo nekatera: camu-camu zaradi izjemne vsebnosti vitamina C, baobab kot prvaka med vlakninami, moringo kot rastlino z najvišjo mineralno gostoto ter matcho in goji jagode kot vodilni živili po antioksidativni moči.
Najdemo jih tudi pri nas
Živila z izstopajočimi lastnostmi pa ne prihajajo le iz daljnih dežel. Priljubljenim eksotom lahko ob bok postavimo različno sadje in zelenjavo iz naših krajev. Če smo zgoraj omenjali camu-camu, lahko dodamo, da ga po vsebnosti vitamina C dohiteva naš šipek. Sicer pa sta tudi rdeča paprika in črni ribez odlična vira tega vitamina. Baobab je zares odličen vir koristnih vlaknin, toda za zadosten vnos brez težav poskrbimo tudi z uživanjem okusnih stročnic, kot so fižol, leča in čičerka. Zakladnica antioksidantov pa niso le goji jagode, ampak tudi borovnice, špinača in ohrovt.
Kaj to pomeni v praksi?
Namesto lova za eksotičnimi čudeži je veliko bolj smiselno oblikovati jedilnik, ki vključuje:
- veliko raznolike zelenjave (tudi povsem običajne: korenje, brokoli, ohrovt),
- sezonsko sadje,
- polnovredna žita,
- stročnice kot vir beljakovin in vlaknin,
- kakovostne maščobe (olivno olje, oreščki).
Morda ni problem v superživilih, ampak smo problem mi
Superživila kupujemo, ker iščemo bližnjice. Ker je lažje verjeti, da nas bo prah iz eksotičnega sadeža rešil utrujenosti, kot pa postopoma spremeniti svoj jedilnik. A znanost je pri tem zelo jasna: ključ do dobrega počutja ni skrit v enem živilu, temveč v raznolikosti, kakovosti in ravnovesju. Superživila so morda zabavna za preizkušanje, niso pa rešitev.
Več o tematiki superživil lahko izveste tudi na Sparovih spletnih straneh. Preberite članek in nato preverite svoje znanje v nagradnem kvizu, ki vam z nekaj sreče prinese darilno kartico SPAR v vrednosti 40 evrov.
