Na enem mestu smo zbrali informacije o tem, kako so v Sloveniji urejeni različni tipi dopusta, kakšni so pogoji za njihovo koriščenje ter kakšne pravice imajo delavci v zvezi z nadomestilom plače v času odsotnosti.
Dopust je ena ključnih pravic delavcev, saj omogoča počitek, regeneracijo in lažje usklajevanje poklicnega ter zasebnega življenja. V Sloveniji je pravica do dopusta urejena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa minimalne standarde glede trajanja in načina koriščenja dopusta. Poleg zakonsko določenega letnega dopusta, ki pripada vsakemu zaposlenemu, imajo delavci pod določenimi pogoji tudi pravico do izrednega dopusta, kadar nastopijo posebne osebne okoliščine, ter študijskega dopusta, če se ob delu izobražujejo.
Foto: Profimedia
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) navaja, da ima vsak delavec pravico do letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od štirih tednov, ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas. Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Na primer, če delavec dela pet dni na teden, mu pripada najmanj 20 delovnih dni dopusta, če pa dela šest dni na teden, mu pripada najmanj 24 delovnih dni dopusta.
Poleg tega ZDR-1 določa dodatne dni letnega dopusta za določene kategorije delavcev:
– Starejši delavci: Delavci, ki so dopolnili 55 let starosti, imajo pravico do dodatnih treh dni letnega dopusta.
– Invalidi in delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro: Ti delavci imajo pravico do dodatnih treh dni letnega dopusta.
– Delavci, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo: Prav tako imajo pravico do dodatnih treh dni letnega dopusta.
– Delavci z otroki do 15 let starosti: Za vsakega otroka do 15 let starosti pripada delavcu en dodaten dan letnega dopusta.
Foto: Profimedia
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela tudi zaradi osebnih okoliščin (izredni dopust). ZDR-1 določa naslednje primere in trajanje izrednega dopusta:
– Lastna poroka: 1 dan
– Smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja, otroka, posvojenca ali otroka zakonca: 3 dni
– Smrt staršev (oče, mati), posvojiteljev, bratov, sester ter starih staršev: 1 dan
– Rojstvo otroka: 1 dan
Delavec je dolžan delodajalca čim prej obvestiti o nastopu izrednega dopusta in predložiti ustrezna dokazila (npr. mrliški list, poročni list).
Foto: Profimedia
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja določa, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, in sicer:
– za pripravo in opravljanje izpita: do 7 dni letno;
– za pripravo in zagovor diplomske ali magistrske naloge: do 5 dni;
– za pripravo in zagovor doktorske disertacije: do 10 dni.
Pravica do študijskega dopusta in njegova plačanost sta odvisni od določil kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca, ali internih aktov delodajalca. V primeru, da delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, ki bi urejala študijski dopust, je odobritev takšnega dopusta odvisna od dogovora med delavcem in delodajalcem.
Foto: Profimedia
Med letnim in izrednim dopustom je delavec upravičen do nadomestila plače v višini svoje povprečne mesečne plače v preteklih treh mesecih. Plačanost študijskega dopusta je odvisna od določil kolektivne pogodbe ali internih aktov delodajalca. Če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, je običajno upravičen do plačane odsotnosti, medtem ko je pri izobraževanju v lastnem interesu to odvisno od dogovora z delodajalcem.
Za podrobnejše informacije in specifične primere se delavcem priporoča, da preverijo veljavne kolektivne pogodbe ali interne akte delodajalca ter se posvetujejo s kadrovsko službo ali pravnim strokovnjakom.
