Ste jim nasedli? Preverite, kako prepoznati dezinformacije

Četudi novica zveni verodostojno in je fotografija na zaslonu pred vami videti popolnoma resnična, omenjena primera sodita med bolj znane primere razkritih dezinformacij. Pri nas sta znana predvsem primer politika in primer športnice, ki sta vas vabila v investiranje v lažne valute, zaokrožila pa je tudi lažna novica, da Ukrajina ustvarja umazano bombo, v kateri se je pojavila fotografija slovenske Agencije za radioaktivne odpadke. To kaže, da tudi Slovenija na dezinformacije ni imuna. Ob prebiranju novic ali spremljanju fotografij moramo biti zato zelo pozorni. Povsem jasno je, da z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence možnosti širjenja dezinformacij strmo naraščajo. Osrednji cilj dezinformiranja je ustvariti zmedo, vzbuditi jezo ali strah, nemalokrat pa celo škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij.

Pomagajmo jih ustaviti

Omenili smo, da širjenje zlonamernih informacij pride do izraza predvsem v kriznih razmerah. Temu smo lahko bili in smo še vedno priča v obdobju pandemije novega koronavirusa, zdaj pa mir in stabilnost v Evropi ogrožata predvsem vojna v Ukrajini in aktualno dogajanje v Gazi.

Akterji, ki širijo dezinformacije, so lahko državni ali nedržavni. “Zanje so informacije orodje ali celo orožje, še posebej, če na primer pogledamo, kako so uporabili informacijske operacije skupaj z vojaškimi napadi na Ukrajino. To kaže, kako so te informacijske operacije integrirane z njihovimi vojaškimi operacijami, diplomatskimi dejavnostmi in vsem ostalim. To je bistven del njihovega načina razmišljanja in delovanja,” je o (državnih) akterjih, ki širijo dezinformacije, v vladnem GOVSI podkastu povedal vodja skupine za politiko, strategijo in globalna prednostna vprašanja v oddelku za strateško komuniciranje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) Siim Kumpas. “Dezinformacije zapakirajo v zelo sočen in čustven paket. Če vidimo nekaj, zaradi česar se nam takoj začnejo tresti roke, hočemo to takoj deliti, všečkati ali komentirati,” je še dodal.

Žrtev razdeliš na več kosov in potem napadeš te, je Siim povzel taktiko kreatorjev dezinformacij. V zadnjem času uporabljajo ponarejene medije, da širijo svojo agendo: “Ustvarijo nekaj, kar je videti kot najpomembnejši časopis v Sloveniji, ko odpreš spletno stran, vidiš, da je ena črka v naslovu drugačna. 95 % pa je videti enako kot dejanski časopis. In denimo devet zgodb na spletni strani je enakih kot v dejanskem časopisu. Ena zgodba pa je podtaknjena. Vsi ne bodo nasedli. Mnogi vidijo, da je to lažna stran. Veliko ljudi pa tudi ne pogleda vrstice z naslovom in ne preverijo vseh črk, ali je vse enako.”

“Namen dezinformacij je spodkopavati zaupanje v državne institucije in medije, s tem pa načeti tudi zaupanje v demokracijo, saj ovirajo sposobnost ljudi, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij,” pišejo pristojni iz Ministrstva za digitalno preobrazbo in nadaljujejo, da je bilo tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje (angleško Foreign Information Manipulation anf Interference – FIMI), ki predstavlja poskus vmešavanja iz tujine na javno mnenje neke države z lažnimi informacijami, močno povečano že pred zadnjimi evropskimi volitvami leta 2019.

Stanje tudi letos ni nič kaj drugačno kot je bilo pred štirimi leti, saj številke zopet kažejo na povečano dejavnost poskusa širjenja FIMI in dezinformacij. Njihova tarča je kot članica EU tudi Slovenija, njen mednarodni profil pa povečuje tudi nestalno članstvo v Varnostnem svetu.

Kako prepoznati dezinformacije?

Pozitivni učinki kampanje ‘Ustavimo dezinformacije – PreBERI, preMISLI, PREVERI’ prinašajo v Slovenijo izboljšanje informiranosti javnosti in varujejo temeljno pravico do informiranosti, krepitev odpornosti na dezinformacije ter podporo zdravi javni razpravi, obenem pa prispevajo k varovanju demokracije ter spodbujanju družbene kohezije ter posledično prispevajo h gradnji bolj vključujoče in strpne družbe.

Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je lahko prav vsak med nami njihova tarča, je prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, namen njihovega širjenja pa je vnašanje razdora v družbo in podpihovanje nezaupanja v vse in vsakogar. Širijo se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato je pomembno, da ne sodelujete pri njihovem širjenju. Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate z zelo preprostimi navodili: