Stavimo, da o grahu tega niste vedeli

Če mislite, da je grah zgolj skromen in pust dodatek k rižoti, pomislite še enkrat. Gre za vrsto zelenjave, ki velja za eno najstarejših gojenih rastlin na svetu in je nepogrešljiv element v mnogih kuhinjah širom sveta. Precej pogosto jo uporabljamo v juhah, solatah in enolončnicah. Vsestranska stročnica ima poleg zanimivega okusa, barvitosti in svežine na krožniku tudi nekaj poglavitnih koristi na naše zdravje.

WebMD ugotavlja, da je grah obogaten z visoko koncentracijo vitaminov, mineralov, antioksidantov in fitonutrientov, kar pripomore k ohranjanju zdravja oči, odganja prebavne motnje, krepi imunski sistem, nadzoruje sladkor v krvi, vpliva na zdravje srca in celo ščiti pred nekaterimi vrstami raka. Gre za vsestransko živilo, ki ga poleg zdravstvenih koristi odlikujejo tudi nekatere zanimivosti, na katere mariskdo ne bi niti pomislil.

Veste, zakaj je grah zelene barve?

Grah velja za eno najbolj priljubljenih stročnic širom sveta. Poleg tega, da je okusen in vsestransko uporaben v kuhinji, ima tudi številne druge zanimive lastnosti ter zgodovino. Ste vedeli, da je bil grah leta 1969 osrednji predmet prve barvne reklame? Stročnica velja za eno najstarejših kulturnih rastlin na svetu, njeno gojenje pa sega že tisoče let v preteklost. Zanimivo je, da se je hitro razširil po svetu, ne zgolj zaradi zdravstvenih dobrobiti za človeka, pač pa naj bi bil grah zaradi sposobnosti fiksacije dušika iz zraka tudi koristen za rodovitnost tal. Obstaja več kot 13.000 različnih vrst graha. Te se razlikujejo po barvi, obliki in velikosti. Od zelenega do sladkega in črnega – vsaka vrsta ima edinstven okus in teksturo.

Ste vedeli, da je grah zelene barve zato, ker je pobran nezrel? Zrel grah je namreč rumene barve. Tako kot ga uživamo danes, je postalo modno že v 16. in 17. stoletju, čeprav so Francozi menili, da je samo nor človek sposoben pojesti nezrel grah. Prav tako je stročnica prispevala k številnim znanstvenim raziskavam. Uporabljali so ga tudi v zgodnjih raziskavah genetike. Lahko bi rekli, da je Gregor Johann Mendel z grahom postavil temelje sodobne znanosti genetike.

Grah podira Guinnessove rekorde

Kot smo že omenili, grah ni zgolj pomembna sestavina za pripravo zdravega kosila in raziskovanje v laboratoriju. Verjeli ali ne, te male zelene kroglice so temeljna oprema pri marsikaterih podvigih. Leta 1984 je Janet Harris iz Sussexa v zgolj 60 minutah pojedla 7175 zrn graha in se s svojim podvigom vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Leta 2014 je v Angliji ponovno padel rekord v uživanju graha – tokrat ga je podrl spletni uporabnik Essex Animal, ki se je s kar 55 zaužitimi zrni graha v eni minuti zapisal v zgodovino. In ne boste verjeli, a med Guinnessove podvige spada tudi veščina pihanja zrna graha v daljavo. Največjo razdaljo je konec lanskega leta dosegel David Rush iz Združenih držav. Zrno graha je odpihnil kar 25,89 metra proč. Pa naj še kdo reče, da to ni vredno naslova svetovnega rekorderja!

Leta 2018 je v medije prišla novica, da je skupina nemških umetnikov ustvarila največji mozaik na svetu, izdelan iz graha. Mozaik je prikazoval znamenito sliko Da Vincijeve Mone Lise. Umetnija je v dolžino merila vrtoglavih 10 metrov, sestavljena pa je bila iz več kot 50.000 grahov zrn. Dve leti prej, torej 2016, pa je ekipa kuharjev v Združenem kraljestvu postavila rekord za največjo grahovo jed. Pripravili so velik lonec graha, ki je tehtal neverjetnih 1.841 kilogramov. Jed naj bi bila pripravljena iz več kot 2.700 kilogramov svežega graha. Očitno omenjena zelenjava res velja za gospodarja kulinarike.

Zelenjavne kroglice so rdeča nit kulinarike

Grah velja za priljubljeno vrsto stročnice, ki se pogosto uporablja v različnih jedeh širom sveta. Sestavina se lahko uporablja zamrznjena, sveža ali v obliki konzerviranega produkta. Najpogosteje ga najdemo v juhah, enolončnicah, rižotah, solatah, prilogah in omakah. Prav tako je nepogrešljiv sestavni del nekaterih tradicionalnih jedi, kot so britanski ‘mushy peas’ (grah v kašasti obliki), indijski ‘matar paneer’ (grah z indijskim sirom) in sredozemski ‘falafel’ (grahove kroglice).

Recept za kruhovo torto

Salamo največkrat uživamo bodisi v pohodniškem sendviču, toastu, na pici ali preprosto s kruhom in sirom ob spremljavi čaja, kakava, soka ali vode. Ker pa nova Poli Green razširja obzorja, smo za vas poiskali recept, ki vam bo odnesel tla pod nogami. Ste že slišali za kruhovo torto? Gre namreč za idealen zajtrk, kosilo in večerjo, prav tako pa je odličen prigrizek, ko gostite bodisi vaše prijatelje in sorodnike. Ponuja brezčasne okuse, ki so po godu prav vsem generacijam, za piko na i pa je prijazna tako vegetarijancem kot tudi veganom. Zatorej, če boste v kratkem gostili taščo, veste, kaj morate pripraviti. 

Sestavine:

• 500 g Poli Green
• 500 g toasta (1 paket)
• 500 g naribanega ali na lističe narezanega sira
• 400 g paradižnika
• maslo za pekač
• solata, za boljši vtis

Priprava:

V pomaščen pekač enakomerno položimo plast toasta. Nanj enakomerno položimo narezano Poli Green in ji dodamo nariban sir. Postopek ponovimo še enkrat ali dvakrat, odvisno od velikosti pekača. Pazimo, da se na samem vrhu nahaja plast toasta, obloženega s sirom. Torto postavimo v ogreto pečico in pri 180 °C pečemo 15 minut oziroma toliko časa, da se sir raztopi in toast rahlo zapeče. Ko je torta spečena, na plan spustimo še našo umetniško žilico in jed obložimo s še na tanko narezanim paradižnikom, okrasimo s solatnimi listi, polijemo z oljčnim oljem in podobno.