Telefoni, tablice, računalniki, pa televizija, igralne konzole, pametne ure … Vsa ta moderna tehnologija je postala nepogrešljiv del naših življenj – ne le odraslih, temveč tudi otrok in mladostnikov. S čimer ni nič narobe, če vse te naprave uporabljamo zmerno in po pameti.
A ni vedno tako. Včasih nas rado zanese, pred ekrani oziroma z elektronskimi napravami v rokah preživimo daleč preveč časa. Sploh otroci in mladostniki hitro padejo v zanko tehnologije, opozarjajo pediatri. Pretirana raba elektronskih naprav in gledanje v zaslone ob neprimernem času pa lahko vodi v težave.
Zadnja leta se slovenski pediatri vse pogosteje srečujejo z otroki in mladostniki, ki imajo zaradi čezmerne ali pa neprimerne rabe zaslonov različne težave. Zato je Sekcija za primarno pediatrijo Združenja za pediatrijo pod okriljem Odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije skupaj s strokovnjaki z drugih področij pripravila publikacijo z naslovom Smernice o uporabi zaslonov pri otrocih in mladostnikih. V njej kot najbolj pogoste težave, povezane s pretirano rabo ekranov, navajajo naslednje:
Da postaja pretirana in neodgovorna raba zaslonov velika težava v sodobni družbi, se zavedajo tudi pri Telekomu Slovenije. Zato si skupaj s strokovnjaki prizadevajo krepiti ozaveščanje o varni rabi spleta in skozi projekt Digitalno starševstvo, ki je nastal v sodelovanju s centrom pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, pomagati staršem pri vzgoji otrok v digitalnem svetu.
Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
V sodobnem svetu je skorajda nemogoče, da otrok na neki točki ne bi uporabljal mobilnega telefona, računalnika, tablice in drugih elektronskih naprav. Zato je prav, da ga odgovorne in zmerne rabe priučimo že zgodaj in da jim starši dajemo dober zgled.
Za začetek poskrbimo, da pri mlajših otrocih vklopimo tako imenovan starševski nadzor, s čimer preprečimo, da bi na elektronskih napravah preživljali preveč časa in da bi gledali neprimerne vsebine. Prav tako je prav, da za nalaganje aplikacij in uporabo družbenih omrežij vsaj do otrokovega vstopa v 3. triletje osnovne šole skrbijo starši. Nadalje je izredno pomembno, da se z otrokom pogovorimo o nevarnostih, ki lahko nanj prežijo na spletu, kot so spletni predatorji in goljufi. In jih naučimo, da sogovrnikom na družbenih omrežjih nikoli ne zaupajo osebnih podatkov, kot so pravi priimek, naslov, trenutna lokacija in podobno.
Na nas starših pa je tudi, da poskrbimo, da otrok oziroma mladostnik zaslona nima pred sabo v naslednjih primerih:
Med obedovanjem: Obroki naj bodo priložnost, da družinski članki poklepetamo in preživimo skupaj nekaj kakovostnega časa. Gledanje televizije med zajtrkom, kosilom ali večerjo in igranje igric na telefonu ni le motilec družinskega druženja, ampak lahko tudi ovira prehranjevalne navade
Zjutraj: Pogosto zjutraj, pred odhodom v vrtec ali šolo, otroku dovolimo, da pogleda kakšno risanko ali na tablici oziroma telefonu na hitro odigra priljubljeno igrico, da se lahko starši v miru uredimo za službo. A to ni nujno dobra poteza. Če želimo, da se otroci zbujajo mirneje, je smiselno, da se ne zbujajo s pomočjo zaslonov in da pretirano ne spremljajo zaslonov že takoj zjutraj. Naj bo ogled risanke prihranjen za kasneje v dnevu.
Pred telesnimi dejavnostmi: Telekom Slovenije na svojem spletnem portalu Digitalno starševstvu piše, da se bodo otroci lažje osredotočili na gibe, izboljšali koordinacijske sposobnosti in se v celoti bolje vključili v telesno aktivnost, če tik pred tem ne bodo pretirano zrli v zaslone.
Foto: Profimedia
Med branjem: Ko z manjšim otrokom skupaj beremo knjigo, naj bodo zasloni ugasnjeni. Tudi televizije ali radijskega sprejemnika kot zvočne kulise takrat ne potrebujemo. Naj bo to čas, ko se prek branja knjige ali gledanja slikanice povezujemo z otrokom in naj tega povezovanja ne zmotijo zasloni ali zvonjenje telefona.
Med pisanjem domače naloge in učenjem: Že res, da večji otroci oziroma mladostniki včasih pri delanju domače naloge in učenju potrebujejo splet, da si pomagajo s kakšno uporabno informacijo. Priporočljivo pa je, da med opravljanjem domače naloge in učenjem nimajo prižganih elektronskih naprav, saj lahko spremljanje različnih interaktivnih vsebin na zaslonih preusmeri njihovo pozornost in poslabša njihovo koncentracijo.
Pred spanjem: Ker lahko modra svetloba, ki jo oddajajo elektronske naprave, moti tvorbo melatonina, spalnega hormona, lahko gledanje v zaslone tik pred spanjem povzroči težave pri uspavanju, krajše trajanje spanja in slabšo kakovost spanca. Poleg tega lahko ukvarjanje s stimulativnimi vsebinami na zaslonih (družbeni mediji, elektronska sporočila ali intenzivne videoigre) poveča čustveno vznemirjenost in otežuje sprostitev pred spanjem. Zaradi tega potrebujejo celo odrasli več časa, da zaspijo, ponoči pa se večkrat zbudijo. Nekateri strokovnjaki priporočajo, da vsi, straši in otroci, nehamo uporabljati zaslone vsaj 30 minut pred spanjem. To je približno tudi čas, ki ga otrok porabi, da se po večerni risanki pripravi za spanje.
Foto: Profimedia
