Po podatkih Sursa kar 99 odstotkov mladostnikov med 16. in 24. letom uporablja internet. A pa starši vemo, kaj se dogaja v njihovem spletnem življenju? Katere so največje pasti in kako mlade usmeriti v varno in pametno uporabo interneta?
Nekoč so se starši spraševali, s koliko praskami in podplutbami bomo otroci prišli domov – danes pa so skrbi povsem drugačne. Velik del druženja in dogajanja se je preselil na zaslone, kjer mladina živi v popolnoma drugem svetu. Svet, ki je nam, odraslim pogosto neznan, a hkrati vpliva na čustva, samopodobo in odnose mladih enako močno kot resnično življenje.
Kot starši danes nimamo več naloge, da zgolj skrbimo za fizično varnost otrok – naša odgovornost je širša. Moramo jih opremiti z znanjem in orodji, da bodo znali varno navigirati po digitalnem svetu, prepoznavati pasti ter ohraniti zdravo ravnovesje med virtualnim in resničnim življenjem.
V podkastu je Neža Jagodic odgovorila na naslednja vprašanja: Starši in skrbniki dostikrat niti ne vemo, kaj vse danes mladi počnejo na spletu. Ali smo odrasli dovolj seznanjeni z digitalnim svetom, ki ga raziskujejo otroci in mladostniki? Ali vemo, kako se danes spoznavajo na spletu? Se znamo o tem pogovarjati in najti dober stik z otrokom oz. najstnikom? Kako poskrbeti za varno in pametno rabo interneta med mladimi ter kako jim pomagati, kadar se znajdejo v težavah?
V današnjem času predstavlja internet osrednji prostor za druženje, učenje in raziskovanje za mlade. S pomočjo različnih platform in aplikacij vzpostavljajo stike, delijo svoje misli ter izražajo kreativnost. Spletna komunikacija ni zgolj oddaljena ali neosebna; pogosto je prostor za globoke vezi, izražanje čustev ter razvoj identitete in intimnosti.
Za mlade je splet tudi prostor za iskanje potrditve, raziskovanje lastne identitete in spoznavanje spolnosti. Anonimnost in dostopnost omogočata, da se na spletu izrazijo na načine, ki jih morda v vsakdanjem življenju ne bi. Čeprav se odraslim morda zdi, da so te aktivnosti zgolj virtualne, so čustva, povezana z njimi, povsem resnična. Zato je pomembno, da starši in skrbniki razumemo, da se na spletu odvijajo enako intenzivni odnosi kot v fizičnem svetu.
Neža Jagodic, strokovna sodelavka v programu TOM (Telefon za Otroke in Mladostnike), je v podkastu pojasnila, da predstavlja splet ključno orodje za vzpostavitev stikov med mladimi. S hitrim sporočanjem in spletnimi aplikacijami mladi vzpostavljajo stike s svojimi vrstniki, delijo misli in izražajo svojo kreativnost. Spletna interakcija ni le oddaljena in neosebna komunikacija, temveč prostor, kjer se spletajo globoke vezi, izražajo čustva ter razvijata identiteta in intimnost.
“Lahko bi rekla, da imam veliko izkušenj z utripom med mladimi ta hip. Na nas se obračajo z raznovrstnimi stiskami, tako da imamo nek vpogled v to, kaj se z njimi dogaja, kaj se sprašujejo, o čem razmišljajo, kaj jih skrbi, o čem se želijo pogovarjati ter o čem se ne morejo pogovarjati z drugimi odraslimi in se za to obrnejo na TOM telefon za otroke in mladostnike,” pove sogovornica o svojem delu.
Foto: Profimedia
Ena pogostih praks med mladimi je seksting – izmenjava intimnih sporočil, fotografij ali posnetkov. Raziskave kažejo, da v tem sodelujejo tako dekleta kot fantje. Čeprav je takšno vedenje del normalnega raziskovanja mladostnikov, je pomembno, da se zavedajo tveganj.
Pomembno:
“Varen seksting ne obstaja,” pravi Neža Jagodic s TOM telefona. “Ko pošljemo svojo sliko, izgubimo nadzor nad njo. Hitro lahko pride do zlorabe zaupanja, tudi če smo z nekom v razmerju.”
Ko mlada oseba pošlje svojo intimno sliko, izgubi nadzor nad njo. Tudi če je v razmerju in zaupa prejemniku, lahko pride do zlorabe zaupanja. Slika se lahko deli naprej, kar lahko vodi v sramotenje, ustrahovanje ali celo izsiljevanje. Zato je ključno, da starši otroke naučimo reči “ne” in jih spodbudimo, naj ne pošiljajo svojih osebnih posnetkov, še posebej ne tistim, ki jih ne poznajo dobro.
Starši in skrbniki imamo ključno vlogo pri zaščiti otrok na spletu. Pomembno je, da se z njimi pogovarjamo o morebitnih nevarnostih, hkrati pa se zavedamo, da prepovedi niso rešitev. Otroke moramo naučiti kritičnega razmišljanja, da prepoznajo situacije, ki so jim neprijetne, in da zaupajo svojim občutkom.
Foto: Profimedia
Ustvarjanje zaupanja je ključnega pomena. Otroci morajo vedeti, da se lahko vedno obrnejo na nas, ne glede na to, kaj se zgodi. Splet ni nekaj, česar bi se morali bati, vendar moramo otroke opremiti z orodji in znanjem za varno navigacijo v tem svetu. Pomembno je, da se zavedajo, da so čustva, ki jih doživljajo na spletu, resnična, in da moramo biti pozorni na to, kako se počutijo v digitalnem okolju.
Neža Jagodic s TOM telefona nam je v podkastu Uživajmo pametno povedala: “Spletni stiki mladim odpirajo novo dimenzijo romantičnih odnosov, a hkrati prinašajo večjo odgovornost – tako mladim kot tudi njihovim staršem in skrbnikom. Odrasli se moramo zavedati, da danes mladi doživljajo iskrena in močna čustva enako intenzivno na spletu ali v živo. Zato jih moramo slišati, jih razumeti in njihove stiske jemati resno. Pogovor je odgovor.“
Kadar se otroci in mladostniki znajdejo v stiski ali imajo vprašanja, na katera ne najdejo odgovorov, se lahko obrnejo na TOM telefon.
Tom telefon brezplačna, anonimna in zaupna svetovalna linija, namenjena otrokom in mladostnikom. Deluje vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, med 12. in 20. uro na številki 116 111. Poleg telefonskega svetovanja nudijo tudi klepetalnico in možnost komunikacije preko e-pošte.
Svetovalci na TOM telefonu nudijo čustveno oporo, poslušajo, informirajo in skupaj z mladimi iščejo možne rešitve. Pomagajo jim pri iskanju pozitivnih sprememb in jih po potrebi usmerjajo na ustrezne strokovne službe. Pomembno je, da otroci vedo, da imajo prostor, kjer lahko brez strahu izrazijo svoja čustva in težave.
Splet ni le nevaren prostor – lahko je tudi orodje za rast, učenje in povezovanje, če se ga uporablja varno in premišljeno. Zato Neža Jagodic s TOM telefona vse starše nagovarja s čudovitim motom: “Pogovor je odgovor.”
