Žurnalova spletna anketa je pokazala, da se kar 73 % bralcev bori z odvečnimi kilogrami, pri čemer večino najbolj motijo maščobne obloge na bokih, stegnih, zadnjici in še kje. Kar 60 % pripadnic nežnejšega spola pa je nezadovoljnih tudi s svojim oprsjem.
Debelost že nekaj časa velja za še eno epidemijo sodobnega sveta. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (s kratico WHO) naj bi se več kot polovica odraslih prebivalcev Evropske unije borila s prekomerno telesno težo. Odvečni kilogrami vplivajo na mnoge aspekte posameznikovega življenja. Vsekakor lahko vodijo v slabo samopodobo in slabše psihično počutje, še bolj alarmantno pa je dejstvo, da ima lahko debelost resne posledice na naše fizično zdravje.
Med drugim povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2, nekatere vrste raka in druge smrtno nevarne bolezni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto zaradi omenjenega stanja umre približno 4 milijone ljudi. Debelost tako velja celo za enega glavnih krivcev za krajšo življenjsko dobo.
Aktualne številke kažejo, da naj bi se stopnja debelosti od leta 1980 do danes podvojila. Atlas svetovne zveze za debelost 2023 (s kratico WOF) napoveduje, da bo v naslednjih 12 letih kar 51 % svetovnega prebivalstva oziroma več kot 4 milijarde ljudi prekomerno težkih. Poročilo ugotavlja, da stopnja debelosti narašča predvsem med prebivalstvom v državah z nižjimi dohodki. Najvišji odstotek čezmerne telesne teže beležijo v Nauruju (61 % celotnega prebivalstva), sledijo mu Palav (56 %), Marshallovi otoki (53 %) ter Tuvalu (52 %).
Foto: Profimedia
Foto: ProfimediaV zdravstvenem profilu naše države, ki je objavljen na spletni strani Evropske komisije in sta ga v sodelovanju z njo pripravila OECD in European Observatory on Health Systems and Policies, piše naslednje:
Leta 2019 je bilo 19 % odraslih v Sloveniji debelih, kar presega povprečje EU (16 %). Leta 2018 je bila več kot petina (21 %) slovenskih petnajstletnikov pretežkih ali debelih, kar je večji delež kot v večini držav EU. V primerjavi z dekleti (16 %) je za fante verjetneje, da bodo pretežki (26 %).
Kako so odvečni kilogrami vplivali na vašo samopodobo in kako zelo vas motijo? Kaj je botrovalo temu, da ste se zredili? Bi se v želji po boljšem fizičnem in psihičnem počutju zatekli po pomoč k lepotnemu kirurgu? Kaj je tisto, kar vas na vašem telesu najbolj moti? Vse to smo preverjali v spletni anketi, ki smo jo izvedli na Žurnalovih socialnih omrežjih.
Kar 73 % sodelujočih v spletni anketi se vas je že borilo oziroma se še borite z odvečnimi kilogrami. In 77 % vas je priznalo, da je to vplivalo oziroma vpliva na vašo samopodobo. Anketa je nadalje pokazala, da se 60 % anketirankam zdi, da so njihove prsi bodisi prevelike, premajhne ali preveč povešene. Veliko večino, natančneje 86 %, motijo tako imenovane maščobne blazinice, 68 % sodelujočih v anketi pa poroča o težavah s celulitom oziroma strijami.
84 % anketirancev za prekomerno telesno težo krivi nezdrav življenjski slog, 62 % vas pravi, da je zanjo kriv tudi vsakdanji stres. 44 % udeleženk ankete je odgovorilo, da je odvečnim kilogramom botrovala nosečnost oziroma porod, pri 21 % pa so številke na tehtnici poskočile zaradi menopavze.
Na vprašanje, ali vam je uspelo shujšati in priti do želene postave, vas je kar 56 % sodelujočih v Žurnalovi spletni anketi odgovorilo nikalno. Tisti, ki ste uspešno premagali odvečne kilograme, pa ste nadalje odgovarjali naslednje:
Čeprav zadnja leta predsodki do lepotne kirurgije upadajo in se sploh nekirurških metod oblikovanja telesa poslužuje vse več ljudi, pa po anketi sodeč še vedno obstajajo določeni pomisleki in dvomi, ki pa so povsem odveč, zagotavlja lepotni kirurg dr. Igor Višnjar iz Klinike Višnjar.
"Estetska kirurgija ima, kljub temu da se ukvarja z zunanjostjo, zelo redko kaj skupnega z nečimrnostjo.'' (Foto: Anže Petkovšek)Po drastični izgubi teže mnogokrat ostane ogromna količina povešene, odvečne kože, ki je sami žal ne moremo učvrstiti. Po drugi strani se nam prav na določenih, tipičnih mestih maščoba najraje nabira in se je prav tako zelo težko znebimo sami (ledveni del, spodnji del trebuha in stegna). Tako eno kot drugo ni zgolj estetsko moteče za posameznika, načne lahko njegovo samozavest in konec koncev vpliva tudi na kakovost življenja. Poleti se namreč ne počuti dobro v kratkih oblačilih, kopalke pa prav tako predstavljajo svojevrstno nočno moro. V takšnih primerih, ko kljub lastnemu trudu več ne vidimo napredka, nam morda lahko pomaga kirurški poseg.
“Estetska kirurgija ima, kljub temu da se ukvarja z zunanjostjo, zelo redko kaj skupnega z nečimrnostjo. Večina ljudi, ki jim pomagam, te posege naredi zase, ker imajo zares neko stisko oziroma težavo, ki jih močno bremeni in načenja kakovost življenja. In ko jim potem to težavo, stisko pomagaš rešiti, so presrečni,” pove dr. Višnjar.
Poleg korekcije prsi in pomlajevanja z botoksom so prav posegi preoblikovanja telesa tisti, ki jih na Kliniki Višnjar največkrat izvajajo in ki dajejo krasne rezultate. O tem priča tudi zgodba gospe, ki je shujšala 50 kilogramov, a ji je po takšni ogromni izgubi teže na telesu ostalo ogromno odvečne, povešene kože. Pacientka je potrebovala abdominoplastiko, torej korekcijo trebuha, in operacijo dviga prsi ter stegen. Ko enkrat vse te odvečne, povešene kože ni bilo več, se ji je življenje drastično spremenilo.
Po posegu je zapisala: “Kako se lahko zahvališ osebi, ki ti je s svojim delom ponovno omogočila kakovostno življenje? Vsaka zahvala je premajhna, vsaka beseda je odveč za povedati, kaj sem s tem dobila.” Ter dodala, da je končni rezultat presegel vsa njena pričakovanja: “Počutim se, kot da lahko spet letim, znova živim z zadovoljstvom in sem srečna.“
Foto: Klinika Višnjar
Foto: Anže PetkovšekV mesecu marcu, ki je že tradicionalno namenjen ženskam, Klinika Višnjar eni od vas, drage dame, podarja lepotni poseg preoblikovanja telesa, vreden med 5000 in 9000 evri (odvisno od konkretnih težav in stanja posameznice). Več o samih posegih preoblikovanja telesa, ki se bodo izvedli pri izbrani srečnici, preberite TUKAJ.
