V poletnih mesecih se je v središču Ljubljane, v Žmauc baru, odvila strokovni okrogla miza z naslovom »Pravice, odgovornosti in alternative«.
Dogodek, ki je potekal 15. julija, je organiziralo novo ustanovljeno Združenje za promocijo kulture zmanjševanja škode – Generacija brez dima. Združil je številne glasove s področja javnega zdravja, civilne družbe, raziskovanja in zagovorništva pravic uporabnikov, z namenom spodbuditi odprt dialog o strategijah zmanjševanja škode pri uporabi nikotinskih izdelkov.
Razpravo, ki jo je vodil Klemen Peran, direktor Študentske svetovalnice, so s svojimi izkušnjami in stališči oblikovali:
• prof. dr. Ognjen Brborović, ugledni hrvaški strokovnjak za javno zdravje in profesor na Medicinski fakulteti v Zagrebu,
• Filip Tokić, predsednik hrvaške potrošniške organizacije CROHM, ki se osredotoča na zaščito pravic uporabnikov nikotinskih izdelkov,
• Sašo Stojanović iz slovenskega inštituta Kolektiv99, uporabniška zagovorniška skupina, ki opozarja na posledice neustrezne regulacije,
• ter Slaven Kalebić, predsednik združenja Generacija brez dima in raziskovalec na področju nikotina.
Govorniki so soglasno poudarili, da mora Slovenija zmanjševanje škode priznati kot sestavni del javnozdravstvenih strategij – ne kot njihovo nasprotje ali izjemo. Čeprav ostaja cilj popolna abstinenca od škodljivih vedenj, so se zavzeli za realistične, na dokazih utemeljene pristope, ki upoštevajo dejanske življenjske okoliščine uporabnikov.
Prohibicijske politike delujejo proti lastnim ciljem
»Prepovedi arom e-cigaret in drugih alternativnih izdelkov se morda slišijo odločno, a v resnici zgolj spodbujajo sivo tržišče, v katerem prevladujejo neregulirani izdelki brez sledljivosti in nadzora. Takšne politike so neučinkovite in ne prispevajo k skupnemu cilju – zmanjšanju uporabe tobaka,« je dejal Slaven Kalebić, predsednik združenja Generacija brez dima.
Dodal je, da v Sloveniji še vedno kadi več kot 300.000 ljudi, ki pa nimajo dostopa do preverjenih informacij ali manj škodljivih alternativ, ki bi jim olajšale prehod. »Zmanjševanje škode ni agenda tobačne industrije – je javnozdravstvena priložnost, ki si je ne moremo privoščiti prezreti,« je poudaril.
Strokovnjaki: »Čas je za razumen premik«
Prof. dr. Ognjen Brborović je opozoril na neučinkovitost splošnih prepovedi, saj te uporabnike le silijo v neregulirane trge. Takšne prakse dolgoročno ne zmanjšujejo števila kadilcev, temveč povečujejo tveganja zaradi nedoslednega nadzora kakovosti izdelkov na črnem trgu.
Ob tem je izpostavil pogosto spregledano težavo: »Ne gre samo za to, da pomagamo kadilcem opustiti tobak, temveč tudi za to, da jim pomagamo ostati brez njega. Statistika kaže, da se mnogi, ki so prenehali, zaradi pomanjkanja podpore in informacij ponovno vrnejo. Alternativni izdelki lahko pri tem odigrajo pomembno podporno vlogo – če so vključeni v javnozdravstveni okvir.«
Regulativni paradoks: zakoniti ponudniki obremenjeni, črni trg brez nadzora
Na okrogli mizi je bil večkrat izpostavljen paradoks slovenskega regulativnega okvira: zakoniti ponudniki, ki spoštujejo stroga pravila EU in nacionalne zakonodaje, se soočajo z vedno večjimi administrativnimi bremeni in omejitvami, medtem ko črni trg deluje skoraj povsem brez nadzora.
Po besedah Saša Stojanovića so pogosto največje žrtve prav uporabniki: »Paradoksalno je, da se zakonite izdelke omejuje strožje kot ponaredke, ki prosto krožijo. To tveganj ne zmanjšuje – temveč jih povečuje.«
Aromatizirane enkratne e-cigarete so še vedno zlahka dostopne prek spletnih trgovin, družbenih omrežij in aplikacij, kot je Telegram – brez nadzora, preverjanja starosti ali regulacije.
Eurobarometer: prepovedi ne prinašajo napredka
Nedavna raziskava Eurobarometer je pokazala, da so države, kot je Švedska – kjer je delež kadilcev blizu zgodovinsko nizke ravni (okoli 5 %) – uspešne zaradi kombinacije tradicionalnih ukrepov in dostopa do inovativnih, manj škodljivih izdelkov. Podobne trende beležijo tudi na Češkem, v Grčiji in drugih evropskih državah, ki prepoznavajo vrednost pristopov zmanjševanja škode.
Poziv k politiki sodelovanja, ne k politiki všečnosti
Razprava se je zaključila s skupnim pozivom k sodelovanju med strokovnjaki, oblikovalci politik, civilno družbo in zakonitimi proizvajalci. Združenje Generacija brez dima je poudarilo, da javno zdravje ne sme temeljiti na priljubljenosti ali populizmu: »Zdravstvena politika ne sme biti platforma za nabiranje političnih točk, temveč področje trezne presoje, ki temelji na dokazih, učinkovitosti in sodelovanju,« je bilo sklenjeno.
Prof. dr. Brborović je ob zaključku poudaril: »Ne gre za promocijo izdelkov, temveč za zmanjšanje škode med tistimi, ki nikotin že uporabljajo. To je realni svet, ne idealni – in javno zdravje mora znati delovati v tej realnosti.«