Rak penisa je redka, a resna bolezen. Kljub nizki pojavnosti je bolezen zelo agresivna, če ni odkrita in zdravljena pravočasno. O tej bolezni smo se pogovarjali z asist. dr. Mihom Puklom, dr. med., spec. urologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj raka penisa je okužba s človeškim papilomavirusom (HPV).
Dejavniki tveganja za nastanek raka penisa
Najpomembnejši dejavnik tveganja je okužba s HPV, ki povzroča kar šest vrst raka: poleg raka penisa še rak zadnjika in ustnega žrela pri obeh spolih ter rak materničnega vratu, nožnice in zunanjega spolovila pri ženskah. Približno polovica primerov raka penisa je povezana z okužbo s HPV. Poleg tega obstajajo še drugi dejavniki tveganja, ki lahko povečajo možnost za nastanek raka penisa:
- Slaba higiena lahko povzroči kronično draženje in vnetje.
- Kajenje dokazano povečuje tveganje za več vrst raka, vključno z rakom penisa.
- Fimoza je stanje pri moških, ko kožice glavice penisa (prepucij) ne moremo potegniti prek glavice penisa.
- Ponavljajoča ali kronična vnetja lahko prispevajo k razvoju raka.
Simptomi in diagnoza raka penisa
»Rak penisa se pogosto začne kot sprememba na koži penisa, ki se lahko pojavi v obliki rdečine ali razjede, ki se ne zaceli«, pojasnjuje dr. Pukl. Prvi znaki so lahko tudi druge spremembe na koži, zatrdline ali nenavadni izrastki, krvavitve in bolečina v predelu spolovila. V primeru kakršnih koli sumljivih sprememb je ključno, da se moški takoj posvetujejo z zdravnikom.
Koliko primerov raka penisa je v Sloveniji?
Rak penisa je redko obolenje, v Sloveniji se letno odkrije okoli 10 primerov. Kljub nizki pojavnosti lahko bolezen močno vpliva na kakovost življenja prizadetih moških. Vpliva lahko na psihosocialni in čustveni stres, spolno funkcijo ter uriniranje. Bolezen se običajno pojavi pri moških po 60. letu starosti. »Zdravljenje je odvisno od invazivnosti in stadija bolezni ob odkritju. Pri ne invazivni, začetni obliki raka lahko zdravimo s tehnikami ohranitve penilnega tkiva in tako ohranimo funkcionalnost penisa. Zdravljenje je ponavadi kirurško, lahko pa tudi s pomočjo laserja ali obsevanja. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana pripravljamo protokol raziskave, kjer bi za zdravljenje lahko uporabili elektrokemoterapijo. To je minimalno invazivna tehnika, ki ima potencial boljšega kozmetičnega in funkcionalnega učinka zdravljenja. V napredovalih primerih tehnike ohranitve žal niso mogoče. V takšnem primeru moramo narediti delno ali celotno amputacijo penisa. Takšno zdravljenje lahko pusti hujše funkcionalne in psihološke posledice pri moškem z rakom penisa,« pojasnjuje dr. Miha Pukl.
Preprečevanje raka penisa
Najboljša zaščita pred rakom penisa je cepljenje proti HPV, ki je v Sloveniji brezplačno na voljo mladim do 26. leta. »Cepljenje proti HPV je ključni ukrep za zmanjšanje tveganja za raka penisa in druge s HPV povezane rake,« poudarja dr. Pukl. Moški morajo biti pozorni tudi na:
- dobro higieno – redno umivanje spolovila,
- prenehanje kajenja,
- redno samopregledovanje in obisk zdravnika, če opazijo kakršne koli spremembe.
Za podrobnejše informacije o tem, kako lahko zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki, vas vabimo, da obiščete uradno stran NIJZ na naslednji povezavi: NIJZ – Zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki. Prav tako vam priporočamo, da si na Med.Over.Net ogledate rubriko O HPV od A do Ž, ki je bila ustvarjena v okviru evropskega projekta PERCH, v katerem je v boju proti rakom, ki jih povzročajo okužbe s HPV, združilo moči kar 18 držav. V Sloveniji projekt vodi Onkološki inštitut Ljubljana.
Ozaveščanje je ključno
Kljub temu da je rak penisa redek, je pomembno, da moški poznajo dejavnike tveganja in simptome ter pravočasno ukrepajo. Ozaveščanje o HPV in cepljenju lahko pomembno prispeva k zmanjšanju pojavnosti te bolezni. Preventiva in zgodnje odkrivanje sta ključna za uspešno zdravljenje in boljše izide za bolnike.
Moški naj poiščejo zdravniško pomoč, če opazijo:
– dolgotrajne razjede ali rane na penisu,
– rdečino na glavici ali koži penisa,
– nenavadne izrastke ali zatrdline,
– bolečino, srbenje ali krvavitve brez očitnega vzroka.
Prispevek je nastal v okviru evropskega projekta PERCH, ki ga sofinancirata Evropska Unija in Ministrstvo za zdravje RS. V Sloveniji projekt vodi Onkološki inštitut Ljubljana.