Ne boste verjeli, kaj so odkrili strokovnjaki za kibernetsko varnost …
“Opažam, da je vedno več otrok med 10. in 13. letom prisotnih na socialnih omrežjih. Tam celo objavljajo svoje fotografije in videoposnetke, kjer posnemajo starejše vplivneže,” piše naša bralka. “Najstnikova aktivnost na spletu je odvisna predvsem od znanja in interesa njihovih staršev. Namesto da jim prepovedujete prisotnost na spletu, se z njimi raje temeljito pogovorite o varni uporabi in jim predstavite, kaj na dolgi rok pravzaprav pomeni objavljanje vsebin,” je zaskrbljeni bralki svetoval eden od bralcev.
Marsikateri uporabnik si dneva brez tehnologije sploh ne predstavlja več. Raziskave kažejo, da v povprečju na družbenih omrežjih preživimo kar 2 uri in 24 minut na dan, kar posledično pomeni, da smo preteklo leto na njih preživeli 4 trilijone ur. Daleč najbolj priljubljena ta trenutek so naslednja (Pew Research Center) omrežja:
Raziskave ugotavljajo, da ima danes kar 99 % mladine vsaj en profil na vsaj enem od družbenih omrežij, le malokdo pa se zaveda, kaj se zgodi z njihovimi informacijami, ko jih delijo s svetom. Kako dolgo bodo objavljeni podatki ostali javno dostopni in ali so ti res dokončni izbrisani, če jih odstranimo s svojega profila? Podobnih vprašanj si ne zastavljajo samo zaskrbljeni starši, pač pa tudi večja podjetja in organizacije.
Uporabniki interneta se bolj kot kdaj koli prej posvečamo zasebnosti objavljenih podatkov – in to povsem upravičeno. Vsaka aplikacija, ki jo prenesemo na našo napravo, vsaka platforma družbenih medijev, ki se ji pridružimo, in nenazadnje tudi vsako spletno mesto, ki ga obiščemo, o nas zbira različne podatke. TikTok na primer zbira informacije, kot so uporabnikovo ime, starost in lokacija, medtem ko Facebook sledi uporabnikovim objavam, pridruženim skupinam in aktivnostim v njih, prijateljem, všečkom in še bi lahko naštevali. Razlog za zbiranje tovrstnih informacij naj bi bila boljša uporabniška izkušnja.
Spletni vir Exploding topics je pred kratkim objavil nekaj zanimivih statistik o varnosti podatkov na spletu. Ste vedeli, da je pri brezplačnih aplikacijah kar 4-krat večja verjetnost, da bodo vaše osebne informacije sledljive kot pri plačljivih aplikacijah? Strokovnjaki za kibernetsko varnost so pred kratkim odkrili obširno zbirko podatkov, ki vsebuje več kot 26 milijard razkritih podatkovnih zapisov, ki vključujejo podatke uporabnikov iz vodilnih spletnih platform, kot so Linkedin, X (prej Twitter), Snapchat in številni drugi.
Glavna težava v povezavi z objavljenimi podatki, ko gre za njihovo zbiranje, shranjevanje in uporabo s strani tretjih oseb, je njihova prehodna narava. To pomeni, da ko so ti enkrat zbrani in shranjeni na določeni lokaciji, imajo novo življenjsko dobo na tem mestu. Če pa se delijo, izgubijo ali ukradejo in pristanejo na novi lokaciji, se njihova življenjska doba ponovno drastično podaljša.
Čas obstoja podatkov na spletu je odvisen od tega, kakšni so omenjeni podatki in kje so shranjeni. Povsem naključen košček informacij brez trajne vrednosti se lahko hitro izbriše iz pomnilnika in se izgubi s spleta, medtem ko namerno naloženo gradivo na spletno mesto, kot sta YouTube in Facebook, tam ostane za neomejen čas.
Naše življenje je vedno bolj prepleteno s spletom. Spletne vsebine nam omogočajo veliko lepega, pomembno pa je, da smo pri uporabi družabnih omrežjih in pri spletnih nakupovanjih previdni, saj se lahko hitro zgodi, da se srečamo z lažnimi profili uporabnikov in phisingom, kjer goljufi želijo priti do naših občutljivih podatkov. Pred objavo fotografij in podatkov je vedno dobro prej pomisliti, ali nam lahko kasneje ta vsebina škodi, nam, našim otrokom ali osebi na drugi strani zaslona. Pri tem pa ne gre samo za to, da otroci objavljajo svoje posnetke in fotografije, vse bolj se omenja tudi pojav shareting, kjer starši manjših otrok pretirano objavljajo fotografije, ki otrokom morda v kasnejši letih ne bodo prijetne.
Pri uporabi interneta moramo poskrbeti za varno rabo. Otroke je potrebno ozaveščati o razsežnosti spleta, in da vse vsebine niso resnične, in žal tudi vsi sogovorniki niso dobronamerni. Poleg previdnosti, pa je danes vse bolj nujno, da na svojih domačih internetnih omrežjih in na napravah, ki jih rabimo za brskanje po spletu namestimo sebi in svojim otrokom zaščito, ki nas sistemsko ščiti pred nevarnostmi, prepoznava škodljive strani in tako omogoča bolj varno uporabo.
Poleg previdnosti pri uporabi je danes, ko je negotovosti na spletu vedno več, praktično nujno, da si na mobilne naprave in domače omrežje nastavimo sistemsko zaščito, kot je Varen splet, ki nam in našim otrokom zagotavlja varnejšo rabo interneta.
Čas je, da sebe in svoje otroke zavarujete pred nevarnostmi na spletu – vključite storitev Varen splet na domačem omrežju in mobilnih napravah, ki jih uporabljate. S tem blokirate neželene spletne vsebine in omogočite svoji družini varno brskanje po spletu.
V Telekomu Slovenije, družbeno odgovornem podjetju, si skupaj s strokovnjaki prizadevajo krepiti ozaveščanje o varni rabi interneta in zmerni rabi zaslonov.