Neodvisnost od fosilnih goriv in samooskrba z električno energijo sta vse bolj ključna dejavnika, ki povečujeta konkurenčno prednost v prihodnost zazrtega podjetja ali družbe. Naložba v sončno elektrarno zagotavlja cenovno konkurenčen, zanesljiv in trajnostni vir energije.
Konkurenčnost, konkurenčna prednost, upad konkurenčne prednosti so besede oziroma besedne zveze v vsakdanjem besedišču prav slehernega gospodarstvenika in podjetnika, ki o prihodnosti družbe ali podjetja razmišlja trezno in odgovorno. Brez konkurenčne prednosti na dolgi rok ne gre, zato je to bit uspešnega poslovanja.
Sistemski pristop k trajnosti in večji konkurenčnosti
Poti do konkurenčne prednosti so lahko različne, zagotovo pa je v času energetske nestabilnosti in posledično draginje na eni in podnebne grožnje na drugi strani, pomemben del te poti, ki bi moral biti skupen vsem odgovornim podjetjem, sistemski pristop k trajnosti, torej zeleni prehod in posledično razogljičenje poslovanja.
Zeleni prehod ne sme biti le misel ali mrtva črka na papirju, temveč eno od glavnih načel, z uresničevanjem katerega podjetje hkrati doseže več ciljev. Poveča učinke poslovanja, zmanjša stroške in bistveno zmanjša vpliv na okolje, s čimer postane tudi družbeno odgovorno.
Prava rešitev je naložba v sončno elektrarno
Nepogrešljivi del prehoda do zastavljenih trajnostnih ciljev je učinkovito upravljanje in spremljanje rabe energije v podjetju in prehod na obnovljive vire energije. Energetsko odvisnost od fosilnih virov energije je treba čim bolj izničiti, saj ta zaradi visokih cen lahko izjemno vpliva na konkurenčnost.
Odgovor na to so naložbe v alternativne oziroma obnovljive vire energije, ki poleg nižjih stroškov omogočajo tudi dolgoročno zanesljivost oskrbe, zato postajajo ključnega pomena. Z naložbo v sončno elektrarno podjetje zagotovo ne le ohrani, temveč poveča stabilnost poslovanja, saj ga gradi na cenovno konkurenčnem, zanesljivem in trajnostnem viru energije.
Z lastno sončno elektrarno je podjetje tudi bližje k popolni elektrifikaciji voznega parka, s čimer vstopi na še eno od področji zelenega prehoda. Tudi elektrifikacija voznega parka je namreč eden od pomembnih korakov k znižanju stroškov poslovanja, torej k večji konkurenčni prednosti. Naložba v sončno elektrarno tako pomeni tudi izjemno pomemben korak k zelenemu prehodu in s tem zmanjšanju vpliva na okolje.
Vedno strožje zakonske zahteve glede upoštevanja okoljskih standardov, ki bodo v prihodnosti še bolj pomembne pri zagotavljanju prednosti pred konkurenco, pa predstavljajo samo še dodaten razlog za smiselnost naložb v lastne sončne elektrarne.
Zakaj so v podjetju Aplast izbrali Bisol
Med uspešnimi slovenskimi podjetji, ki so prepoznala pomen lastne preskrbe z energijo, je tudi podjetje Aplast iz Žalca. Za naložbo v lastno sončno elektrarno na strehi proizvodnega obrata so se odločili v začetku leta 2021. ”Ker mora sončna elektrarna svojo nalogo opravljati dolga leta, so nam bile pri izbiri izvajalca poleg cenovne konkurenčnosti ključne njegove pretekle reference in izkušnje. Te so nam dale zaupanje, da bo njihova sončna elektrarna kakovostna, da bo postavljena v dogovorjenem roku in, nenazadnje, da nam bo izbrani izvajalec na voljo za morebitne poprodajne storitve čez celotno življenjsko dobo sončne elektrarne. Za dobavitelja smo zato izbrali podjetje BISOL kot edinega slovenskega proizvajalca solarnih modulov,” o merilih pri izboru izvajalca povedo v podjetju Aplast, kjer nameravajo v prihodnjih letih postaviti še več sončnih elektrarn in tako izkoristiti vse strešne površine, na katerih je postavitev sončne elektrarne smiselna.
Izboljšajte svojo konkurenčnost na trgu, znižajte stroške za energijo in zavzemite pomembno vlogo v globalni viziji o zmanjšanju ogljičnega odtisa.
Preverjena slovenska kakovost, ki deluje že 15 let
Nadpovprečni izplen in dolga življenjska doba solarnih modulov ter najvišja merila kakovosti so tisto, kar slovenski BISOL kot največjega pravega evropskega proizvajalca solarnih modulov dviguje v sam svetovni vrh solarne industrije. Dejstvo, da je slovenski BISOL v tej mladi, a izjemno konkurenčni panogi, prisoten že skoraj dve desetletji, pomeni veliko prednost. Le redkokateri svetovni proizvajalec solarnih modulov lahko dolgo življenjsko dobo solarnih modulov namreč dokazuje z referenčnimi projekti sončnih elektrarn, ki tudi po več kot 15 letih še vedno brezhibno delujejo in izkazujejo nadpovprečne donose. Njihova kakovost je stalno preverjana skozi več kot 20 različnih testiranj in neodvisnih pregledov kupcev ter potrjena s stotinami certifikatov. Potrjujejo pa jo tudi kupci in inštalaterji. BISOL Group je namreč med prejemniki prestižnega znaka Top Brand na kar petih evropskih trgih − v Sloveniji, Belgiji, Franciji, Avstriji in Italiji.
”Zanesljivost izdelkov in podjetja ter možnost neposrednega stika z njihovimi predstavniki na lokalnem trgu so ključni razlogi, zakaj smo se odločili za BISOL. V zadnjih letih je bilo nemalo primerov proizvajalcev, ki so zaradi nihanja povpraševanja, slabega upravljanja ali slabe kakovosti izdelkov prenehali z delovanjem, kar je kupcem onemogočilo uveljavljanje jamstev,” pravi eden od francoskih partnerjev Bisola.
Preverite rešitve, ki vam jih ponuja podjetje BISOL.
Moduli za najbolj zahtevne projekte in kupce
V slovenskem Bisolu so razvili tudi module, ki zadovoljijo potrebe najzahtevnejših kupcev. Namestitev solarnih modulov na spomeniško zaščitenih območjih, ki so podvržena strogim merilom glede posegov v zunanjo podobo stavb, se je še pred kratkim zdela nepredstavljiva. Estetski videz in neopazno prilagajanje barvam streh različnih vrst in stilov sta bili prav s tem namenom ključni vodili pri zasnovi solarnih modulov BISOL Spectrum. Kot izjemno energijsko učinkovito in estetsko rešitev so slovenske barvne solarne module prepoznali v številnih evropskih mestih, ki se ponašajo s svojo arhitekturno podobo. BISOL Spectrum lahko tako najdete tako na strehah javnih ustanov večnega mesta in na prestižni zasebni šoli FANB v Monaku.
V Bisolu, ki ima proizvodnjo v Latkovi vasi, na leto proizvedejo približno 750 MW solarnih modulov, ki jih izvažajo v več kot 100 držav sveta. Nedavno so osvojili celo Antarktiko. Večino letne proizvodnje sicer izvozijo, na domačem trgu prodajo le od tri do pet odstotkov proizvodnje, pa vendar je, tako poudarjajo, zanje prisotnost v Sloveniji izjemno pomembna.
