Sočna in slastna zelenjava, pridelana z lastnimi rokami. Na majhni površini z nekaj dela pridelamo lahko veliko domače zelenjave in zelišč. Prav tako visoke grede močno olajšajo delo, saj se ni potrebno sklanjati.
Postavitev
Ko postavimo osnovno konstrukcijo, ki je najpogosteje iz lesa ali pa celo zidana, je čas, da jo napolnimo. S čim in koliko jo napolnimo, je odvisno od višine visoke grede. Vedno naj bo prilagojena osebi, ki jo bo obdelovala. Cel meter visoka se sliši res super in hrbet nas ne bo bolel, a vprašajmo se: bomo paradižnik obirali z lestve? Za paradižnik in druge visoke rastline naj bo greda visoka okoli pol metra, za ostale vrtnine pa bo že 80 cm več kot zadostovalo. Misliti moramo tudi na širino. Če bomo hodili okoli grede, potem je lahko res široka, a če bo dostopna le z ene strani, naj ne bo širša od metra, saj bomo težko dosegli vse rastline. Ne le za pobiranje temveč tudi za zalivanje in gnojenje.
Polnitev
Postavljena naj bo na sončno lego, ker brez sonca ne bo plodov. Pri samem polnjenju grede moramo biti pozorni na nekaj detajlov, s katerimi bo gojenje zelenjave veliko bolj uspešno. Na dnu naj bo vedno mreža proti voluharju, saj nočemo gnezda v topli visoki gredi.
1. plast: Do polovice jo napolnimo s COMPO BIO Lesnimi sekanci. Tako zapolnimo višino. Sekanci se bodo v nekaj letih razgradili in skompostirali.
2. plast: COMPO BIO vrtni kompost, ki naj zavzema drugo tretjino volumna visoke grede. Vrtni kompost oskrbi gredo s koristnimi mikroorganizmi in organskimi hranili. Rahlo ga premešamo z zgornjo plastjo zemlje.
3. plast: Najbolj pomemben del je zgornji, ki je plast zemlje, ki mora biti za uspešen razvoj koreninskega sistema visoka vsaj 25 cm. Dobra struktura zemlje in sposobnost zadrževanja vode je zelo pomembna, zato uporabimo kar COMPO BIO zemlja za visoke grede. Njena trajna in naravna sestava, ki ne vsebuje šote in je optimalna mešanica za toplo okolje v gredah, rastlinam omogoča zdravo rast in razvoj.
Zasaditev za pomlad
Ko visoko gredo postavimo in napolnimo, jo še temeljno pognojimo s COMPO BIO Univerzalnim gnojilom. Seveda pa je to čas za setev in sajenje prvih vrtnin. Številni v visoki gredi, tako kot na vrtu, gojijo tekom zime in pomladi samo solatice. Kar pa seveda ni najboljša ideja, saj se hitro pojavijo razne glivične okužbe. Rešitev – menjava plasti zemlje, je enostavna a draga. Zato je bolje narediti mešano zasaditev. Tako ne sejemo le solatnice, ampak kombiniramo vrtnine. Zraven sejemo rukolo in še vrsto redkvic. Prav tako naredimo prostor za grah, ob stranici visoke grede, seveda z ustrezno oporo. Posadimo tudi nam zanimive kapusnice, kot je cvetača romanesco ali vijolični listnati ohrovt in koničasto zelje. Imejmo pa v mislih dejstvo, da bodo te rastline ostale na vrtu dolgo času in potrebujejo veliko prostora. Zato jim ga tudi namenimo. A ne pozabimo, da se poletje hitro bliža in bomo potrebovali prostor za paradižnik in plodovke.
Zasaditve
Kombinacij zasaditev v visoki gredi je mnogo. Vedno stremimo k čim bolj mešani, ker se okusi dopolnjujejo. Mešana zasaditev je veliko bolj odporna na napad bolezni ali škodljivca. Zelišča so izjemno pomembna ne le v kuhinji, temveč tudi na vrtu, oziroma visoki gredi. Trajna zelišča potrebujejo svoj prostor in jih vedno posadimo kar v kote grede. Kako nam bodo prezimila, je odvisno od kraja, kjer živimo in temu prilagodimo izbiro. Ne moremo pa nikoli zgrešiti z drobnjakom, peteršiljem (za 2 leti), žajbljem, timijanom, šetrajem,… Ker zelišča vsebujejo eterična olja, delujejo odganjalno proti škodljivcem.
Za poletje so glavne rastline v zasaditvi seveda plodovke. Paradižnik je kralj poletja v kombinacijami z ostalimi rastlinami. Izberemo lahko visoke sorte, ki jih sadimo vsaj pol metra narazen, raje malo več. Če pa je visoka greda res visoka in bi težko dosegli dva metrski paradižnik, potem posadimo raje kako grmičasto sorto, ki seže v višino dober meter. Pod paradižnikom je vedno prostor, ki je lepo osenčen pred poletnimi vročinami. Tu svoje mesto najde kakšna endivija, rukola, poletni radič, špinača,… Za izboljšanje okusa paradižnika že ko raste, posejemo ali posadimo baziliko. Da poskrbimo za veliko plodov, močno rast in celo močnejši imunski sistem rastlin, redno tedensko dognojujemo kar s COMPO Tekočim gnojilom za paradižnike.
Zastirka je pomembna
Ker imamo na voljo manjšo površino, v primerjavi s klasičnim vrtom, je gostota zasaditve večja. Zelo pomembno vlogo imata Rasti Organska zastirka in kakovosten Stocker namakalni sistem. Rasti Organska zastirka je brezšotna substratna zastirka. Kot taka odlično služi kot vrhnja plast, saj pomaga zadrževati vlago, preprečuje rast plevelov in se lepo vdela v zgornjo plast zemlje, ki smo jo uporabili pri polnjenju visoke grede. šote, enostavna za uporabo, služi kot izboljševalec zbitih in neprepustnih tal ter obenem zavira rast plevela. Ne povzroča vezave dušika in zastojev v rasti rastlin. Izdelana je iz lesnih vlaken, stabiliziranih z dušikom, izbranega komposta iz zelenega odreza ter humusa iz lubja.
Stranice visoke grede
Površina visoke grede se hitro zapolni in prostora veliko hitreje zmanjka, kot na klasičnem vrtu. Zato uporabimo tudi stranice. Na njih so lahko obešanke, v katerih gojimo jagode. Čez rob se hitro prelijejo mehiške kumare, plazeča špinača ali kapucinke. Gosta zasaditev je pogosta na visoki gredi in to ima velik učinek na izgube vode. Ne potrebujemo zastirke, saj je sence dovolj od rastlin. Če pa z omenjenimi rastlinami zastremo še stranice grede, potem je segrevanje še toliko manjše in bodo vrtnine veliko bolje uspevale.