“Poleg razbijanja srca, bolečin v prsnem košu in kratkega dihanja se nemalokrat pojavijo tudi težave, kot so omotica, otekanje nog in pogosto uriniranje ponoči.”
Aritmija, neenakomerno bitje srca, občutek, da imate v grlu cmok in močno razbijanje v prsih. To so zgolj nekatere motnje delovanja srca, na katere morate biti pozorni. Kako resne so lahko, smo razpravljali v tokratni Javni tribuni, in sicer na forumu Starševski čvek s posebnim gostom, Dorijanom Jagačićem, dr. med., specialistom kardiologom in zdravnikom interne medicine, ki deluje v zasebni specialistični kardiološki ordinaciji Pelikor v Zagrebu.
Ustanovitelj Pelikor klinike je kardiolog Dorijan Jagačić. Ideja za odprtje naj bi nastala iz surove želje po obogatitvi zdravstvene ponudbe v območju hrvaške prestolnice. Doktor Jagačić se lahko pohvali s kar 17-letnimi izkušnjami. Med bivanjem v Nemčiji je imel priložnost spoznati način dela v zasebnih ordinacijah, družbah z omejeno odgovornostjo. Tako je poleg strokovnih znanj pridobil tudi dober vpogled v optimalen način organizacije zdravstva.
“Naš cilj je zagotoviti kakovostno zdravstveno oskrbo osebam, ki jo potrebujejo, in jim obenem tudi posvetiti toliko časa, kolikor ga potrebujejo,” obljublja ustanovitelj klinike Pelikor. “Najdragocenejše, kar vam lahko ponudimo, sta naš čas in pozornost. Radi bi, da ste z nami kot oseba in ne kot številka.”
Srčno-žilne bolezni so pri Slovencih pogosto glavni krivec za tako visoko umrljivost. Kljub znatnemu upadu števila obolelih v zadnjih desetih letih situacija ostaja kritična. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so pri nas leta 2019 dotične bolezni predstavljale povod za 38 % vseh smrti (pri ženskah 45 %, pri moških pa 31 %). Glede na udeleženost Javne tribune lahko sklepamo, da je dotična tema še vedno vroča in dokaj nepojasnjena. Čas je, da zastavljenim dilemam naredimo konec.
Ste tudi sami kdaj občutili čuden pritisk v prsih, vas je dušilo, ste imeli občutek, da je ‘srce podivjalo’, ali pa ste se srečali z občutki nepravilnega utripanja srca in morebitnimi motnjami zavesti? “Poleg razbijanja srca, bolečin v prsnem košu in kratkega dihanja se nemalokrat pojavijo tudi težave, kot so omotica, otekanje nog in pogosto uriniranje ponoči. V kolikor se z omenjenimi simptomi srečujete tudi sami ali če ste doživeli možgansko kap, toplo priporočamo, da se zglasite pri zdravniku,” svetuje tokratni sogovornik Dorijan Jagačić, dr. med., specialist kardiolog in zdravnik interne medicine.
Očitno se s tako imenovanim ‘cmokom v grlu’ srečuje lepo število naših bralcev. Le malokdo pa ve, kaj ga pravzaprav povzroča. “Bolezni, ki povzročajo omenjeno tegobo, so zelo različne. Lahko gre za stres, bolezni ščitnice, aritmijo, visok krvni tlak in še bi lahko našteval,” priznava Jagačić.
Udeleženka Javne tribune z uporabniškim imenom Anonimno 5061, je potarnala, da jo včasih tišči v prsih. “Bolečina je topa, ne morem določiti natančnega mesta. Prav tako nisem prepoznala nobenih vzporednic, kdaj bi se pojavila. Zakaj pride do omenjene bolečine v prsnem košu?” Hrvaški specialist odgovarja, da so poleg srca vzroki za opisano bolečino lahko tudi hrbtenica, pljuča in celo želodec. “V primeru, da je vzrok srce, priporočam, da se oglasite na kardiološkem pregledu. Šele potem se lahko določi, ali je poleg ultrazvoka srca potrebna še ergometrija. Najprej pa obvezno napravite tudi rentgensko slikanje pljuč.”
Eden od dejavnikov, ki prav tako lahko povzroči bolečine v srčnem predelu, je stres. “Stres lahko pospeši razvoj ateroskleroze,” pojasnjuje strokovnjak. Ateroskleroza je bolezen, pri kateri pride do nastanka in rasti oblog v notranjosti arterij. Sčasoma naj bi se žile zožile do te mere, da je pretok krvi onemogočen oziroma moten, kar kritično ogroža oskrbo telesnih organov ter tkiv s kisikom. “Vsekakor priporočam, da si izmerite krvni tlak in pulz ter se po desetih dneh z izvidi odpravite k zdravniku,” predlaga doktor Jagačić.
Eden od pokazateljev srčnih bolezni je tudi način in kakovost spanca. Uporabnica foruma na tej točki deli svojo dilemo: “Sama sem že parkrat doživela, da sem se po popoldanskem počitku zbudila tako, da mi je srce močno zbijalo. Umirilo se je šele čez nekaj sekund.” Bi bil to lahko znak za preplah? Doktor Jagačić odgovarja, da je to odvisno od samega spanca. “Vprašanje je, ali med spanjem smrčite. Priporočam, da si izmerite krvni tlak in utrip takoj, ko se zbudite. V vsakem primeru pa seveda obvestite svojega zdravnika.”
S podobno težavo se srečuje tudi uporabnik Meme37. “Večkrat na mesec mi srce neenakomerno začne biti. Kot da bi za nekaj sekund podivjalo, nato pa se umiri. Je morda čas za preiskavo?” Doktor Dorijan Jagačić sumi, da bi bilo stanje lahko povezano s Hashimotovim tiroditisom. Omenjeno bolezensko stanje velja za enega najpogostejših, kar se tiče težav s ščitnico. Gre za povsem avtoimuno bolezen, ki se razvije, ko imunski sistem napade ščitnično žlezo. Posledica je največkrat premalo delujoča ščitnica. “Priporočam, da obiščete kardiologa. Pokažite mu tudi pretekle izvide. Če simptomi trajajo dlje, denimo trideset minut, kontaktirajte nekoga, da vam opravi EKG.”
“Sem eno leto po srčnem infarktu in imam vstavljene 4 žilne opornice,” pojasnjuje Henri, uporabnik portala Starševski čvek. “Včasih me pri aritmiji malce zaboli v predelu srca. Je to lahko nevarno?” Doktor Jagačić na to vprašanje odgovarja pritrdilno in pojasnjuje, da je to lahko znak, da z ožiljem nekaj ni v redu, lahko pa je tudi posledica aritmije. “Vsekakor morate vsako leto obiskati kardiologa in zdi se, da je ravno pravi čas za to.”
Se zavedate, da vsakih 40 sekund vsaj ena oseba na svetu doživi srčni infarkt? Po podatkih European Health Network bolezni srca in ožilja vsako leto povzročijo 3,9 milijona smrti v celotni Evropi. Preventivni pregledi lahko zmanjšajo tveganje za nastanek omenjenih bolezni. Glede na to, da so aktualne številke žrtev še vedno visoke, je primerno, da ste z zdravljenjem tudi dobro seznanjeni. Se sprašujete zakaj? Ker lahko s tem rešite življenje tako sebi kot tudi svojim bližnjim.
Uporabnik Anemneza pojasnjuje, da ima njegova družina zgodovino s srčnimi boleznimi. “Sam sem športnik, skrbim za gibanje in prehrano, a vseeno se grenkega priokusa bolezni v družini ne morem znebiti. Kaj priporočate?” Strokovnjak iz Hrvaške in naš tokratni sogovornik uporabniku priporoča, da se oglasi na kardiološkem pregledu, skupaj z vsemi laboratorijskimi izvidi. “Takrat se bo videlo, ali potrebujemo ultrazvok srca, ergometrijo ali morda pregled vratnih žil. Izredno pomembni so namreč podrobni podatki iz vaše zdravstvene anamneze. Vse to bo določalo dinamiko krmiljenja.”
Doktor Dorijan Jagačić, delujoč v Kliniki Pelikor v Zagrebu, omogoča kardiološki pregled brez čakanja tudi v slovenskem jeziku. Za termin kontaktirajte info@pelikor.hr ali pokličite na telefonsko številko 00385 13 777 429. Za dodatne informacije obiščite spletno stran ordinacije na https://pelikor.hr.