Obiskali smo Drago Kepeš, državno prvakinjo v pripravi koktejlov in bronasto barmanko na svetu.
Draga Kepeš je državna prvakinja v pripravi koktejlov in bronasta barmanka na svetu leta 2016. Obiskali smo jo v kavarni in slaščičarni Lolita v Supernovi na Rudniku v Ljubljani. Kljub neznosni poletni vročini in vsakodnevnemu vrvežu je bilo pod dežniki na Lolitini terasi čutiti mir, brezčasnost in gostoljubje. Rdečelasa barmanka je najprej poskrbela, da se je udobno namestila celotna Žurnalova ekipa, šele nato prisedla in zavzeto dejala: ”No, pa začnimo!”
Draga nas je popeljala na sam začetek svoje kariere. Pravi, da je v gostinstvu začela delati pri rosnih petnajstih. ”Začela sem s hrano, pri njej vztrajala deset let, nakar so me povabili v bar,” se spominja mojstrica priprave koktejlov. ”Spomnim se, da sem celo življenje govorila, da v baru pa že ne bom delala. Menila sem, da vsak zna odpreti steklenico in natočiti pivo.” V roke je vzela plastičen mešalnik za koktejl in se začela šaliti. Njene zabavne podvige je opazil tudi današnji predsednik društva barmanov Slovenije, pristopil do nje in jo vprašal, če bi šla mešat koktejle. ”Kar naenkrat sem se znašla v Murski Soboti na izobraževanju za barmane.”
Našo sogovornico so takoj poslali na državno prvenstvo, kjer je osvojila tretje mesto. ”Po tekmovanju so mi rekli, da so mi podarili tretje mesto, češ da me bo to gnalo naprej,” nam pove Draga. ”Sama se s tem nisem strinjala, zato sem se odločila, da se naslednje leto še bolj izkažem.” In res se je. Draga se z barmanstvom ukvarja že 27 let, na tekmovanjih pa je požela malo morje nagrad. ”Vedno sem se uvrstila med prvih top sedem, zadnjih deset let pa se uvrščam med top štiri.” Pravi, da ji je vedno za las zmanjkalo, da bi osvojila stopničke. In to jo je vedno gnalo naprej. Hvala bogu, saj drugače ne bi imeli slavne Lolite.
Draga Kepeš se je v zgodovino zapisala s koktejlom Lolita. Iz prve roke vam lahko povemo, da gre za pravo eksplozijo sladkih okusov, katerim se ne boste zmogli upreti tudi tisti, ki prezirate sladkor. ”Mislim, da imam za koktejle prav posebno žilico,” priznava naša sogovornica. Spominja se, da so ji v osnovni šoli težave delali predmeti, kot je matematika, medtem ko je bila kemija zanjo mala malica. ”Hodila sem tudi na dodaten pouk kemije, saj smo takrat delali poskuse.” Priznava, da jo gostinstvo že od nekdaj žene naprej. ”Hrana mi je bila vedno zanimiva, barmanstvo pa mi je predstavljalo izziv. Obožujem izzive. Zelo rada ustvarjam z okusi, še bolj pa sem vesela, ko vidim, kako radi ljudje poskušajo moje kreacije.”
Ptujska klet letos obeležuje 150 let od začetka proizvodnje žganih pijač. Velja za dom najstarejšega obrata žganih pijač v Sloveniji, ki ga vrsta generacij pozna pod blagovno znamko Petovia. Specializirajo se v proizvodnji domačega ruma in Pelinkovca, kakor tudi Hruškovca, Mentola, Encijana in Tavžentrože. Da pa so upihnili stopetdeseto svečko tako kot se šika, so k sodelovanju povabili tudi Drago, ki si je v ta namen domislila nekaj vrhunskih koktejlov na osnovi vsem ljubega Pelinkovca.
To je bila ženitev na prvi pogled (smeh). Počaščena sem, da je bilo kreativno delo dodeljeno prav meni. Časa za pripravo pijač sem imela en dan. Organizatorji so izrazili željo, da bi naredila Pelinkovec tonik. Pelinkovec vsebuje domača zelišča, kar pomeni, da ga v obliki koktejlov lahko užiješ kar precej in ti ne bo nič. Na ta način lahko spiješ tudi do štiri koktejle na večer. Končni produkt za Ptujsko klet je denimo vseboval pelinkovec, tonik, limone in pomaranče ter rožmarin.
Slovenci Pelinkovec že v osnovi zelo radi pijemo. Ne samo, da je dober, je tudi zdravilen. In zakaj torej ne bi nekaj domačega, nekaj tako zelo dobrega ne bi peljali naprej? Zdi se mi, da zelo radi ponavljamo za tujci, vse bi radi imeli. Zakaj ne naredimo nekaj svojega? Če si iznajdljiv, mojstrovino lahko ustvariš doma. Vse, kar potrebuješ je tonik, Pelinkovec in malo ledu. Na vse, kar moraš biti pozoren, so razmerja. Naprej eksperimentiraš. Zdi se mi, da bo šla ta zgodba tako široko še naprej, da bodo v ponudbo prišli tudi šprici in njim podobne pijače.
Barmani imamo tekmovanja oziroma dogodke. Največkrat pridejo ljudje do tebe, izrazijo svoje želje, ti pa se moraš njihovim željam čim bolj približati. Največji izziv meni osebno predstavljajo odpori do določene vrste alkohola. Večkrat k meni pridejo mladi, ki zaradi prekrokanih noči ne marajo določene vrste alkohola. Prav zato jim ta isti alkohol rada zmešam v koktejl in opazujem njihovo reakcijo. Večina mi sploh ne verjame, da pijača vsebuje alkohol, ki ga prezirajo. Tako spretno znam že zakamuflirati okus alkohola, da se ga v pijači skorajda sploh ne čuti. Všeč mi je delo pod pritiskom, delo v zadnjih sekundah. Takrat zares nastanejo mojstrovine.
O, ja. To je bil moj koktejl In blue. Tega kiksa se začuda zelo rada spominjam. Ko sem začela z mešanjem koktejlov, ni bilo veliko sestavin, s katerimi smo mešali. V lokalu, kjer sem delala, so se že spogledovali z Italijo, zato sem imela priložnost ustvarjati z Blue Curacao. Pri tej pijači je zanimivo, da karkoli si zmešal vanjo, je kljub temu ostala modra. Z družbo in s pripravkom iz Blue Curacaoa smo se odpravili na tekmovanje na Bledu, a brez imena pijače. Dogovorili smo se, da ji bomo nadeli ime In blue. Priprava dotičnega koktejla je zahtevala dodajanje ananasovega soka. Na mojo (ne)srečo na tekmovanju niso imeli enakega ananasovega soka, kot sem ga imela doma, ko sem pripravljala pijačo. Kar naenkrat je koktejl postal zelene barve. Ni mi preostalo drugega, kot da odigram predstavitev (smeh). Spomnim se, da sem komisiji pojasnila, da pijači imena nisem nadela zaradi barve, pač pa zaradi žalosti. In blue praktično pomeni v žalosti, ne? Komisija je prasknila v smeh. Od takrat naprej ne delam več z Blue Curacaom. Bil pa je zelo dober koktejl. Nagradili so me celo z zlatom.
To se bo sicer slišalo zelo samovšečno, ampak meni so vsi moji koktejli neverjetno okusni. Priznam pa, da jih pijem samo pri določenih barmanih. Sploh ne zato, ker bi druge podcenjevala, pač pa zato ker vem, da ti zares znajo pripraviti napitek tako kot se šika. Na primer, če koktejl vsebuje limonin sok, je pomembno, da ga sam stisneš, ne pa da uporabiš že vnaprej zapakiranega. Poleti sem pristaš gin fizza, Pelinkovec-tonica in pa seveda moje Lolite. Rada pijem osvežilne pijače, s čim manj alkohola.
Po kratkem, a sladkem pogovoru nas je Draga povabila v notranje prostore, kjer nam je pokazala, kako spretno zna vihteti mešalnik za koktejle. Med pogovorom jo je prešinila ideja za še eno pijačo na podlagi Pelinkovca. S skupnimi močmi smo tako zmešali Pelinkovec, Radensko, limonin sok in sladkor. Nastala je prava mojstrovina! Slovenska barmanka v njej vidi velik potencial in kdo ve, morda boste ob naslednjem obisku Lolite na njihovem meniju zagledali Piton fizza. Če ga, vas vljudno vabimo, da ga poskusite.
Po navdušenju nad novim receptom je naša gostiteljica pripravila tudi koktejl Piton, katerega rdeča nit je Pelinkovec iz Ptujske kleti. Nekoliko bolj grenka pijača, povsem zakamuflira okus Pelinkovca in se je odlično podala k vročem poletnem dopoldnevu. Naše srečanje se je končalo s prijetnim klepetom na terasi. Za zaključek nam je Draga pripravila slavno Lolito, ob kateri smo z ekipo ostali odprtih ust. Neverjetno okusna mešanica sladkih okusov vedno znova preseneča tudi njeno ustvarjalko. Draga Draga, še se bomo vrnili! Tokrat s taksijem.