”Po smrti staršev sem ugotovila, da sta živela v nelegalnem objektu. To pomeni, da nisem mogla pridobiti hipotekarnega kredita, da bi hišo obnovila, niti je ne bi mogla prodati. Čez glavo je šla misel, da bo trajalo celo večnost, da to uredim. A sem se zmotila …”
”Živeli smo v hiši, ki sta jo leta 1951 zgradila moja babica in dedek. Po njuni smrti je pripadla mojemu očetu. Takrat smo se iz majhnega blokovskega stanovanja preselili v hišo, ki je bila popolna za nas. Naredili smo le prizidek in spremenili vetrolov pri vhodu. Ko sta lani umrla tudi moja starša, sem želela hišo prenoviti in prodati. Takrat pa se je zataknilo. V procesu iskanja dokumentacije in preverjanja vseh papirjev, povezanih s hišo, sva ugotovila, da smo živeli v črni gradnji. Da torej hiša sploh ni legalna,” začne svojo zgodbo Tanja.
Tanja pove, da jo je prijateljica usmerila v Arhicenter, kjer jo je že takoj pričakala dobra novica: namreč, vsi lastniki nepremičnin, ki so bile brez gradbenega dovoljenja zgrajene pred letom 2005, lahko z novo spremembo gradbenega zakona, sprejetega junija 2022, te legalizirajo relativno preprosto. Legalizacija je po novem izvedljiva ne glede na namensko rabo zemljišča, sosede pa se z nameravano legalizacijo le seznani.
Foto: Arhicenter
V Arhicentru so Tanji najprej povedali, da morajo zato, ker vseh objektov ni mogoče legalizirati, najprej preveriti, če je legalizacija objekta sploh možna. Če ni, se projekt v tej fazi zaključi, kar za lastnika nepremičnine pomeni, da se izogne nepotrebnim stroškom izdelave celotnega projekta. Pogoj za legalizacijo objekta daljšega obstoja je tudi evidentiranje stavbe v kataster nepremičnin. Tanja je morala priložiti tudi dokazila o starosti objekta, medtem ko so v Arhicentru priskrbeli arhivske aerofoto oz. ortofoto posnetke.
Po odgovore smo se tudi sami obrnili na Arhicenter, kjer so specializirani na področju legalizacije objektov daljšega obstoja. Nika Učakar Golob iz biroja je pojasnila, da je preverjanje legalizacije našega objekta precej preprosto: ”Če razgrnemo stare načrte za gradbeno dovoljenje, ki pripadajo objektu, in z njimi primerjamo v naravi zgrajeni objekt, skoraj po pravilu vedno ugotovimo, da si izvedeni objekt in pripadajoči načrt nista podobna. S postopkom legalizacije objektu, ki je bil zgrajen na črno, pridobimo uporabno dovoljenje in ga tako legaliziramo.”
Po besedah Nike Učakar Golob je mogoče legalizirati veliko objektov, pri tem pa je najpomembnejša kronologija izgradnje objekta in morebitnih poznejših posegov na njem, ki so gradbene narave, pa tudi takih, ki spreminjajo namembnost.
Sogovornica ob tem poudari, da so v podjetju Arhicenter specializirani za legalizacijo objektov daljšega obstoja. Gre za objekte, ki so bili brez gradbenega dovoljenja zgrajeni pred 1. 1. 2005 in se po tem datumu niso dozidavali, nadzidavali, rekonstruirali, prav tako pa se jim tudi ni bistveno spremenila namembnost.
”Ta legalizacija predstavlja fantastičen ‘odpustek’ za stare grehe samograditeljev. Lahko se legalizira vse vrste objektov (stanovanjske hiše, kmetijska gospodarska poslopja, počitniške hiše oz. vikende, poslovne objekte in skladišča, gasilske, lovske in planinske domove …), čeprav oblikovno in urbanistično niso skladni z občinskim prostorskim aktom. Legaliziramo lahko tudi objekt na nezazidljivem zemljišču, kjer sicer gradnje niso dovoljene. Tudi sam postopek pridobitve dovoljenja za objekt daljšega obstoja je v primerjavi z drugimi postopki precej poenostavljen,” razloži Nika Učakar Golob.
Foto: Profimedia
Uporabno dovoljenje objekta je tisti dokument, ki ga potrebujemo, če želimo nepremičnino prodati, kot je to naredila Tanja. Brez uporabnega dovoljenja ni mogla pridobiti hipotekarnega kredita. Navajamo 5 prednosti, ki jih prinese legalizacija objekta:
''Mislim, da se moja starša zagotovo nista zavedala tega, da mi bosta po smrti skupaj z (nelegalnim) objektom zapustila kar nekaj težav v povezavi s hišo,'' pravi naša sogovornica Tanja. (Foto: Profimedia)
Če razmišljamo o prodaji (nelegalnega) objekta, potem je njegova legalizacija absolutno na mestu. Legaliziran objekt je namreč že v izhodišču vreden več, zato ga bomo tudi veliko lažje prodali, kot bi ga sicer.
Ko enkrat legaliziramo objekt, se nam ni treba bati obiska inšpektorja. Pridobitev vse potrebne dokumentacije nas varuje pred skrbmi, ki bi jih sicer lahko imeli, če bi na naša vrata potrkal inšpektor.
Pri obnovi objekta imamo vedno v mislih njegovo boljšo energetsko učinkovitost in posledično večje prihranke. Pri večjih posegih lahko to naredimo s pomočjo subvencij Eko sklada, ki omogoča povrnitev dela kupnine. Vendar pa so do tovrstne subvencije so upravičeni le polno legalizirani objekti.
Uporabno dovoljenje, dokument, ki ga dobimo, ko objekt legaliziramo, nam odpira vrata tudi pri pridobitvi kredita na banki. Do hipotekarnega posojila, pa naj gre za novogradnjo ali starejši objekt, brez predhodne legalizacije namreč ni več mogoče priti.
Naša sogovornica Tanja pravi, da se njeni starši zagotovo niso zavedali tega, da ji bodo po smrti skupaj z (nelegaliziranim) objektom zapustili kar nekaj težav v povezavi s hišo. Prav zato je tako pomembno, da še za časa svojega življenja uredite vse dokumente in tako objekt legalizirate ter jim ga predate s čisto in mirno vestjo.
