Posel

Plini niso ovira na poti zelenega prehoda – zakaj omejevati uporabo plina

4. marca, 2024 - Oglasno sporočilo

Cene zemeljskega plina so regulirane in se bodo še znižale.

Zemeljski plin je naravni vir energije z majhnimi izpusti ogljikovega dioksida (nizkoogljično gorivo), prašnih delcev in drugih onesnaževal. Ima visoko kurilno vrednost in izkoristek. Je cenovno ugoden vir energije, ki omogoča prihranek pri ogrevanju in hitro povrnitev stroškov za investicijo. 

Trenutna zamejena cena zemeljskega plina za gospodinjstva znaša 59,90 Eur/MWh, kar je za skoraj 20% manj kot lansko ogrevalno sezono. Nekateri večji dobavitelji pa so zaradi  znižanja cen na veleprodajnih trgih svojo ceno že spustili pod to ceno. Trenutna regulirana cena na elektriki je za 90% porabe okoli 100 Eur/MWh, ostalih 10% porabe pa se po tržni ceni giblje okoli 150 Eur/MWh.  To pomeni, da je 1 kWh plina skoraj trikrat cenejša od 1 kWh električne energije, če upoštevamo tržne cene

Cene plina za gospodinjstva se bodo še v tem letu dodatno znižale, ker cene na veleprodajnih trgih še padajo. Tako gibanje cen je v nasprotju z napovedmi političnih odločevalcev, ki napovedujejo povečevanje cen plina.

Foto: Zemeljski plin
Foto: Zemeljski plin

Dobava zemeljskega plina  je zanesljiva

Skladišča plina so pomemben dejavnik za zagotavljanje nemotene dobave plina v zimskem obdobju, ko se poraba poveča.  Trenutna preskrbljenost s plinom je v Evropi danes zelo dobra, kar se kaže tudi v zasedenosti skladišč plina.  Kljub temu, da se približujemo koncu ogrevalne sezone, so skladišča plina polna še 63 %, kar je za to obdobje največ v zadnjih 10 letih.

Struktura pritoka plina v Evropo po virih se je v zadnjem obdobju bistveno spremenila, saj je  Evropska unija v rekordnem času izvedla diverzifikacijo virov ter bistveno zmanjšala odvisnost dobav iz Rusije in jih nadomestila z drugimi viri.

Varčevanje z energijo je ključnega pomena – kondenzacijski kotli na plin to omogočajo

Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode s kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin spada med stroškovno najugodnejše, najvarčnejše in tehnološko najbolj izpopolnjene ogrevalne sisteme.

Kondenzacijski kotli z dodatnim prenosnikom toplote zagotavljajo izkoristek toplote vodne pare v dimnih plinih. Posledično imajo dimni plini pri kondenzacijskem kotlu nižjo temperaturo, in sicer približno 40 °C.

Kondenzacijski kotli tako izkoriščajo tudi toploto, ki se nahaja v dimnih plinih v obliko vodne pare in se v običajnih kotlih izpusti skozi dimnik, in jo dodatno pretvarjajo v ogrevalno toploto. Z izkoriščanjem te toplote je njihov izkoristek bistveno večji.

Vsi kondenzacijski plinski kotli lahko delujejo tudi na biometan, ki je obnovljiv vir energije. Pri prehodu na biometan ni potrebna nobena sprememba ogrevalnega sistema pri odjemalcih. 

Foto: Zemeljski plin
Plinski kotel je poceni, tih in majhen ter ne potrebuje zunanje enote (foto: Zemeljski plin).

Prihodnost plinovodnih omrežij je v obnovljivih plinih

Plinovodno omrežje je največje infrastrukturno omrežje za prenos energije v Evropi. V Sloveniji ima med daljinskimi sistemi trenutno najnižji ogljični odtis. Ponekod v Evropi v plinovodno omrežje že dodajajo  obnovljive pline in tako izkoriščajo obstoječo infrastrukturo za oskrbo z obnovljivimi viri energije. Med obnovljive pline spadajo biometan, sintetični plin in vodik. Možnih virov za proizvodnjo in injiciranje obnovljivih plinov v plinovodno omrežje je več, med njimi so najpomembnejši viški proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter lesna in ne lesna biomasa. Najlažje je v sistem dodajati biometan in sintetični plin, ker sta po sestavi in lastnostih praktično enaka zemeljskemu plinu, glavna sestavina omenjenih plinov je namreč metan. Pri tej menjavi se za končnega odjemalca energenta ne spremeni nič, saj infrastruktura in naprave ostajajo enake, spremeni se le vir. Z  dodajanjem  obnovljivih plinov lahko v Sloveniji na poti zelenega prehoda ohranjamo obstoječo plinovodno infrastrukturo ter gospodinjstvom omogočamo zanesljivo in cenovno ugodno energetsko oskrbo. Hkrati pa s tem znižujemo tudi potrebna vlaganja v drugo javno infrastrukturo, kot je na primer električno omrežje.