Geopolitične napetosti ter energetske politike držav povzročajo, da se borzne cene plina lahko hitro in občutno spreminjajo. Kljub temu pa številni gospodinjski odjemalci opažajo, da njihovi mesečni računi za plin ostajajo stabilni. Kako je to mogoče?
Foto: GIZ DZP
Pomembno vlogo pri zagotavljanju stabilnih cen imajo dobavitelji plina. Njihova primarna naloga je, da z natančnim načrtovanjem nabave zagotavljajo stabilno in predvidljivo oskrbo. Plin praviloma kupujejo postopno in razpršeno za daljša časovna obdobja, s čimer zmanjšujejo vpliv kratkoročnih nihanj na trgih. Zato ni nič neobičajnega, da cena plina za gospodinjstva tudi daljše obdobje ostaja povsem enaka.
Trenutne razmere na energetskih trgih ne kažejo na posebne pritiske za zviševanje cen plina za gospodinjstva. Gibanja na veleprodajnih trgih so sicer še vedno podvržena določenim nihanjem, vendar ta ostajajo v okvirih, ki ne nakazujejo izrazite rasti. Po trenutno dostopnih podatkih (v času priprave članka), ki temeljijo na referenčnih cenah na borzi TFF, se ocenjene nabavne cene za leto 2026 gibljejo med 40 in 45 €/MWh oziroma okoli 43 €/MWh.
Gre za raven, ki je razmeroma umirjena in ne predstavlja neposrednega pritiska na rast cen za gospodinjstva. Takšne vrednosti potrjujejo, da so tržni pogoji razmeroma stabilni, kar še dodatno podpira ohranjanje nespremenjenih ali vsaj zmernih cen za končne odjemalce tudi v prihodnje. Še več: cene plina za prihodnja obdobja celo kažejo na postopno zniževanje ravni cen. Za leto 2027 se trenutno nabavne cene gibljejo okoli 34 €/MWh, v nadaljnjih letih pa še nižje. To pomeni, da trg trenutno pričakuje nadaljnje zniževanje cen v prihodnjih letih, čeprav se ta pričakovanja lahko s časom še nekoliko spremenijo.
Foto: GIZ DZP
“Nenadni in izraziti dvigi cen lahko neposredno ogrozijo socialno varnost gospodinjstev, povečajo tveganje energetske revščine ter vplivajo na dostopnost osnovnih življenjskih dobrin,” pišejo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. “Z uvedbo predhodnega soglasja vlade se vzpostavlja mehanizem za pravočasno in nadzorovano odzivanje na cenovne pritiske, s čimer se preprečujejo nesorazmerni dvigi cen in ohranja stabilnost življenjskih razmer.”
Uredba o pridobitvi predhodnega soglasja k dvigu cen električne energije in zemeljskega plina je v veljavo stopila 10. aprila 2026 in bo veljala šest mesecev. Uredba določa, da morajo dobavitelji pred vsakim dvigom maloprodajnih cen za določene odjemalce pridobiti predhodno soglasje vlade. “Na trgu zemeljskega plina pa se ukrep nanaša na gospodinjstva, uporabnike skupnih kurilnih naprav, osnovne socialne službe, vrtce, osnovne šole, zdravstvene domove ter nekatere male poslovne odjemalce in izvajalce distribucije toplote.”
