Ste bili kdaj na razgovoru za službo ali na pomembnem sestanku in vam je v želodcu začelo kruliti? Ali pa v čakalnici, ko ste čakali na pregled? Ali pa v dvigalu, polnem neznancev? Ali kruljenje lahko preprečimo oz. kaj narediti, da nam ne bo treba skrivati ‘zafarbanih’ lic?
”Nikoli ne bom pozabila prvega razgovora za službo. Pa ne zato, ker je bil prvi, ampak ker sem komaj čakala, da ga bo konec, saj mi je tako krulilo v želodcu. Tisti grozen občutek, ko bi rad zakril glasove svojega želodca, pa ne moreš … Vodje kadrovske službe tudi pogledati nisem upala v oči, tako me je bilo sram,” svojo zgodbo začne Ines. Nato prizna, da je bila precej jezna nase – namesto da bi se ukvarjala s tem, za kar je prišla na razgovor, je razmišljala samo o tem, kako bo utišala kruljenje želodca. Službe pravi, takrat ni dobila, je bila pa to lekcija, iz katere se je veliko naučila. ”Nikoli ne hodi lačna na pomembne sestanke in zmenke,” doda naša sogovornica v smehu.
Ni osebe, ki ne bi doživela situacije, ko želodec začne nekontrolirano kruliti. Navadno se konča s smešnimi in simpatičnimi spomini, ki jih kasneje radi obujamo, če pa se nam zgodi kaj podobnega kot Ines, potem vemo, da se je treba pred pomembnimi dogodki ustaviti pred hladilnikom.
Za pogosto nenadno simfonijo želodca je kriv grelin – hormon, ki spodbuja apetit in povečuje občutek lakote. Njegova koncentracija naraste pred obrokom, po njem pa se sproščanje zavre. Predstavljajte si, da vstopite v restavracijo in vaš nos napolnijo arome vam priljubljene jedi. V ustih se najbrž nabere malce sline, oglasi pa se tudi vaš želodec. Prav takrat namreč možgani pošljejo sporočilo želodcu, naj sprosti grelin. In takrat se črevesje stisne, kar povzroči zvok kruljenja. Zanimivo je, da se kruljenje lahko pojavi tudi takoj po obroku. Gastroenterologi trdijo, da želodec deluje kot pralni stroj: ko se hrana po obroku zmeša s tekočino v želodcu, nastane kruljenje.
“Spomnim se izpitne vožnje za avto. Zadaj je sedel eden najstrožjih predstavnikov komisije. Bil sem res precej živčen, v avtu je bila smrtna tišina, samo on je dajal navodila. Takrat pa se je oglasil moj želodec … sledila je tišina, potem pa je član komisije rekel samo, da je kulturno, če nadzoruješ svoje vetrove. Pomoje je mislil, da sem prdnil. Od šoka sem bil tiho, sem pa od strani videl mojo inštruktorico, da ji je šlo na smeh. Ker me je bilo tako sram, sem mislil, da izpita ne bom naredil, zato sem odmislil vse napetosti in samo vozil. Sram je ostal do konca vožnje, ampak izpit sem pa naredil,” pa je zabavno zgodbo z nami delil sodelavec Mitja.
Dan se zagotovo lepše začne, če si vzamemo čas za zajtrk. A v tem hitrem tempu in skrbeh, da otroci pridejo pravočasno od postelje do šole in mi na delovno mesto, se velikokrat zgodi, da gremo od doma s praznim želodcem. In potem nas čakajo delovne aktivnosti in sestanki, čas pa teče. In preden se zavemo, da nismo poskrbeli za nikakršen vnos energije, je že čas za kosilo. Vmes pa kruli in kruli. Tudi naša sogovornica Ines pravi, da je smiselno razmišljati o rešitvi, ki je in bo ves čas pri roki.
Ines še doda, da jo je zadrega na prvem razgovoru naučila predvsem to, da pred sestanki v službi vedno kaj prigrizne:
”Pri nas v podjetju imamo majhno kuhinjo, kjer je tudi skupni hladilnik. Tam je vedno kaj za prigrizniti. V zadnjem času je to nova Poli pašteta. Mi jo obožujemo. Pa jo kombiniramo s kruhom ali s krekerji, včasih tudi s prepečencem – v vseh kombinacijah je top! Pa super je, ker se res lepo maže,” pravi Ines.
Za pašteto pravijo, da je tista, ki ustvarja spomine. Marsikomu se v spominu na otroštvo naslika kos kruha s pašteto:
”To so bili res lepi časi. S prijatelji smo bili celo popoldne zunaj, ko pa je v trebuhu zakrulilo, sem tekla domov po kos kruha s pašteto. Spomnim se, kako sem z velikim kosom kruha, namazanim s pašteto, in z umazanimi komolci in koleni tekla nazaj v gozdiček k prijateljem. Take večerje so bile najboljše,” se otroštva spominja Mateja, ki doda, da ima Poli v njihovem domačem hladilniku stalno mesto. ”Meni je všeč, ker gledam poreklo in je meso iz Perutnine Ptuj, prav tako nima nobenih umetnih dodatkov, mojim otrokom je všeč, ker je pašteta okusna in se fino maže, možu pa obožuje Poli pate chili. Tako zadovoljimo vse okuse v naši hiši,” pravi Mateja.
Poli je nepogrešljiva v hladilnikih tako mladih kot starih že vse od leta 1974, ko je na trg prišla prva piščančja Poli klobasa. Od takrat do danes širi Poli svojo družino s poudarkom na kakovosti in odličnosti, najnovejši člani Poli družine so paštete – klasične, gurmanske in otroške. Vse so zelo okusne, prijetnega vonja in mazljive strukture, v primerjavi s primerljivimi izdelki na trgu pa vsebujejo tudi najvišji delež mesa iz najkvalitetnejši kosov iz Perutnine Ptuj.
V okviru Poli izziva bo 10 najbolj všečkanih objav nagrajenih s celo kolekcijo Poli Pate okusov. Poleg okusov Classic, Kids in Gourmet bomo dodali tudi novi vroči okus Poli pate chili.