Ste tudi vi slišali, da je bila aretirana, obenem pa tudi žrtev fizičnega obračuna? Kaj je res in kaj ne, si preberite v nadaljevanju.
Dezinformacije niso nov pojav, se pa z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence možnosti njihovega širjenja bliskovito povečujejo. Da je vsak izmed nas lahko žrtev dezinformacij, je na lastni koži izkusila tudi Ana Praznik. Ime slovenske pevke in televizijske voditeljice so nepridipravi zlorabili za širjenje dezinformacij z namenom promoviranja kriptovalute. Pojavile so se tudi dezinformacije, da je bila aretirana, in celo prirejene fotografije, na katerih je pretepena. Nič od tega pa ni bilo res …
Foto: Profimedia
Za avstralsko plesalko break dancea Rachael Gunn, ki je požela veliko kritik za svoj nastop na letošnjih olimpijskih igrah, so nekateri kritiki na spletu trdili, da je v Pariz prišla zgolj, ker je bil v odboru za izbor avstralskih potnikov na olimpijske igre, njen mož. Njena in podobne zgodbe kažejo, da “ljudje ponavljajo nekaj, kar se sliši verjetno, da bi dobili pozornost svojih prijateljev,«” pojasnjuje Nicholas J. Cull, eden vodilnih učenjakov na področju mednarodnih odnosov in tako imenovane mehke moči. “Vloga dobrega državljana v povezavi s podatki je, da razmisliš, preden zgodbo pošlješ naprej, hkrati pa morda odbiješ prijatelja, ki ti pošlje nekaj, kar ti ne ustreza, kar je pristransko in spominja na dezinformacijo. Poveš, da tega ne potrebujemo,” pojasni rešitev za omejitev širjenja dezinformacij.
Zgraditi moramo informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence, poudarja profesor. Del tega je tudi medijsko opismenjevanje oz. izobraževanje. “Vsakič ko gledamo medije, bi se morali vprašati, od kod izhaja ta medij, to sporočilo. Še posebej, ko sporočilo spodkopava našo družbo. Kdo stoji za sporočilom? Bodite osveščeni potrošniki. Še pomembneje pa je, da ste osveščeni širitelji informacij. To je ključ, da porazimo to nevarnost.”
Nekateri mediji so opravili odlično delo “in pojasnili ljudem, da lahko pričakujejo ponaredke. Moja mama ima več kot 90 let in mi je zadnjič rekla, naj bom pozoren na fotografije in naj preštejem prste na njih, ker umetna inteligenca še ne zna narediti rok, ki so zato čudne. Ko gledaš fotografijo na spletu, preveri število prstov,” pojasnjuje Cull.
Foto: Deposit Photo
Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je vsak izmed nas lahko njihova tarča, je torej prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, širijo pa se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato ne sodelujete pri njihovem prenašanju.
Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:
– Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.
– Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
– Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.
– Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.
– Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
– Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.
– Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.
Foto: UKOM
