Aprila 2025 je začel veljati Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki prepoveduje vse arome v elektronskih cigaretah in ogrevanih tobačnih izdelkih. Ukrep, sprejet z namenom zaščite javnega zdravja, je prinesel nepričakovane in zaskrbljujoče posledice, med drugim porast nezakonite prodaje, samostojno mešanja tekočin in širitev črnega trga.
Raziskava podjetja IPSOS je pokazala, da bi lahko kar 80 % uporabnikov elektronskih cigaret zaradi prepovedi arom znova poseglo po klasičnih cigaretah. Preostalih 20 % pa načrtuje prehod na neregulirane izdelke, bodisi preko črnega trga, bodisi z lastnim mešanjem tekočin. Slednje odpira resna vprašanja o varnosti in kakovosti izdelkov.
Orodja za zmanjševanje škode zaradi kajenja
Strokovnjaki poudarjajo, da je prav gorenje tobaka proces, pri katerem nastane največ škodljivih snovi, ki jih kadilec nato vdihava. Prav proces gorenja je glavni razlog, zakaj kadilci razvijejo najpogostejše in hude bolezni, povezane s kajenjem.
V boju proti tej škodljivi navadi so se elektronske cigarete pokazale kot pomembno orodje pri zmanjševanju uporabe tobaka, še posebej pri tistih, ki jim z obstoječimi metodami opuščanja kajenja ni uspelo.
“Kadil sem 40 let, po dve do tri škatlice na dan,” pripoveduje Slaven Kalebić, predsednik Združenja vejperjev Slovenije. “Po diagnozi emfizema sem bil po skoraj štirih desetletjih kajenja prisiljen prenehati, to pa mi je uspelo z uporabo elektronskih cigaret. Nikotin še vedno uporabljam, vendar sem po prehodu na elektronsko cigareto opazil občutno izboljšanje pljučne funkcije in splošnega zdravja, kar je potrdil tudi moj zdravnik. Brez dvoma lahko rečem, da so mi elektronske cigarete rešile življenje. Žal mi je le, da te alternative nisem odkril prej.”
Škodljive posledice uporabe tobaka so nesporne, znanstveni dokazi o manj škodljivih alternativah pa so obsežni in jasni. Čeprav niso povsem brez tveganja, predstavljajo bistveno manj škodljivo alternativo v primerjavi s klasičnim kajenjem.
Rezultati ankete med slovenskimi uporabniki elektronskih cigaret
Zadnja leta se krepi razprava o urejanju alternativnih izdelkov, ki postajajo tarča prenagljenih zakonodajnih posegov in pretirano strogih omejitev. Mnogim, ki so se soočili z izzivom opustitve kajenja, so elektronske cigarete spremenile življenje in odprle pot do spoprijemanja z odvisnostjo od nikotina.
Raziskava IPSOS med slovenskimi uporabniki elektronskih cigaret je pokazala, da več kot polovica vprašanih elektronske cigarete uporablja zaradi zdravstvenih razlogov, tudi za zmanjšanje ali opustitev kajenja. Velika večina daje prednost sadnim aromam in poudarja, da ima okus ključno vlogo pri njihovi odločitvi za uporabo e-cigaret.
Raziskava razkriva tudi zaskrbljujoče podatke glede posledic predlagane prepovedi arom. Več kot polovica vprašanih slovenskih vejperjev je navedla, da bi se v primeru prepovedi arom vrnili k kajenju klasičnih cigaret. Slednje neposredno nasprotuje ciljem nacionalne strategije za zmanjševanje škode zaradi tobaka, Slovenija brez tobaka 2022–2030. Preostali so navedli, da bi arome kupovali na črnem trgu ali jih mešali sami, kar je izjemno nevarna praksa, saj takšne tekočine niso regulirane in testirane.
Potrebujemo razumno ureditev in uravnotežen pristop
Slovenski odločevalci bi se lahko veliko naučili iz izkušenj drugih držav in zveznih držav, kot so Estonija, Danska in Kalifornija, ki so podobne prepovedi arom že uvedle. Analize njihovih rezultatov kažejo, da pričakovani učinki takšnih ukrepov niso bili doseženi. V teh državah večina uporabnikov elektronskih cigaret še vedno uporablja prepovedane arome, ki jih kupujejo na črnem trgu ali jih mešajo sami.
V Estoniji je prepoved arom (z izjemo tobaka in mentola) stopila v veljavo leta 2020. Kljub temu skoraj 60 % estonskih uporabnikov e-cigaret še vedno uporablja prepovedane okuse, pridobijo pa jih z lastnim mešanjem ali nezakonitim nakupom.
Na Danskem so podobno prepoved uvedli aprila 2022. Več kot polovica danskih uporabnikov še naprej uporablja prepovedane arome, najpogosteje sadne okuse. Skoraj polovica prepovedane izdelke še vedno najde v lokalnih trgovinah, 47 % pa jih kupuje na spletu. Kar 93 % danskih uporabnikov pravi, da je dostop do prepovedanih arom enostaven.
“Pri oblikovanju takšnih ukrepov se je smiselno ozreti na izkušnje drugih držav, ki jasno kažejo, v katero smer vodi takšna politika,” poudarja Kalebić. “Prepoved arom ne bo zaščitila otrok, ki teh izdelkov sploh ne kupujejo v trgovinah ali na bencinskih črpalkah. Bo pa povečala tveganja tako za mladoletne kot za odrasle uporabnike, saj bodo črni trg in neregulirani izdelki iz tujine postali še dostopnejši.”
Razprava mora temeljiti na dejstvih in znanosti
Na podlagi teh ugotovitev je jasno, da bi lahko imela prepoved arom resne posledice za slovenske uporabnike in splošno javno zdravje. “Razprava mora temeljiti na dejstvih in znanstvenih dokazih. Pomembno je poiskati uravnotežene pristope, ki bodo hkrati varovali javno zdravje in omogočali dostop do manj škodljivih alternativ,” pravi Kalebić. “Elektronske cigarete so ključno orodje za zmanjševanje škode, prepoved arom pa ogroža doseženi napredek pri pomoči ljudem, da prenehajo kaditi in preidejo na manj škodljive možnosti,” zaključuje.
