September se neizprosno bliža, z njim pa novi izzivi in obveznosti. Ste zares pripravljeni? Tudi mamica Lea je mislila, da je: ”Vse smo pripravili, to pa spregledali. Dokler nas na to ni opozorila šolska psihologinja.”
Nekateri starši so veseli, da gredo počitnice h koncu, saj to pomeni tudi zaključek nenehnih skrbi glede varstva otrok. Spet drugi se sprašujejo, kako je lahko tako hitro minilo. Če pa vprašate otroke, vam bodo po večini rekli, da bi imeli poletne počitnice do novega leta.
September je mejnik v življenju vsakega šoloobveznega otroka. Tudi tistega, ki se začetka novega šolskega leta neizmerno veseli. Če ga starši povezujejo samo z nakupom šolskih potrebščin, učbenikov, delovnih zvezkov in ostalih pripomočkov za obšolske aktivnosti, je september tudi s psihološkega vidika sila zahteven mesec. O tem smo se pogovarjali z Leo, mamico 2 fantov.
Dva fanta, športnika, polna energije in s presežkom nenavadnih idej. Mlajši 4. razred, starejši 7. razred. Tako lansko leto opiše mamica Lea. Pove, da sta oba navdušena nogometaša, zato je bil tudi nogomet v središču nakupnih šolskih aktivnosti: ”Sama sta si lahko izbrala zvezke z motivi, pa mlajši potem še nalepke za označevanje knjig. V tem stilu si je mlajši izbral še torbo, medtem ko je starejši že izbiral bolj ”najstniške” motive. Mislim, da je prav, da ju vključim v ta proces, konec koncev so to njune knjige in zvezki. Pri nas je tudi tako, da sama poskrbita za zavijanje in označevanje. In, roko na srce, ko je bila torba pripravljena, sem si oddahnila, da je tudi moje delo narejeno.”
Lea nato nadaljuje, da je imela v lanskem letu z mlajšim hude izzive, saj je nenehno izgubljal stvari – že oktobra so morali po nove copate, kmalu zatem je izgubil nalivno pero in nato še vrečko s športno opremo. To so sicer našli med pozabljenimi stvarmi, večji problem pa so predstavljali listi in dodatno gradivo, ki ga je v šoli delila učiteljica.
V začetku novembra je šola organizirala predavanje, na katerem je šolska psihologinja prestavila največje izzive učencev druge triade – izzive, katerih temelje bi morali starši postaviti že v 1. triadi. Če bi jih, ne bi imeli tolikšnih težav v vseh naslednjih razredih.
Naša sogovornica Lea pravi, da je bilo to vprašanje tisto, ki ji je odprlo čisto drugo perspektivo dojemanja vseh težav, s katerimi se je soočal njen četrtošolec. Takrat je začela raziskovati, kaj urejeno delovno okolje pravzaprav pomeni za otroka. ”Iskreno rečeno, ni imel pravega učnega okolja. Naloge je delal v kuhinji, nekaj malega se je učil v sobi … malo tu, malo tam. Po pogovoru s psihologinjo pa sva se z možem odločila, da mu urediva sobo tako, da bo postalo prijetno okolje, kjer bo imel stvari urejene in bo lažje delal in se učil. Pol sobe je tako igralnica, tisti del, kjer je miza, pa šolski.”
Različne študije kažejo, da se otroci najbolje učijo v urejenih in pospravljenih prostorih, kjer nič ne more zmotiti njihovih misli in ukrasti pozornosti. Najboljši učni kotiček zagotovo nudi pisalna miza, ki mora biti dovolj velika, da ima na njej otrok zvezke in potrebščine, ki jih potrebuje za učenje. Prav tako mora biti dovolj prostorna, da je na njej svetilka – namizne svetilke so med pomembnejšimi elementi, saj morajo biti dovolj močne, da zagotavljajo primerno svetlobo, ki jo učenec nujno potrebuje za šolsko delo. Ko kupujemo opremo za otroško ali mladinsko sobo, se starši največkrat ravnamo po svojih zmožnostih – od idej do financ. Je pa na primer izbor pisarniške namizne svetilke lahko tisti korak, v katerega vključimo otroka – zlasti mlajši bodo zelo veseli, če si bodo lučko za pisalno mizo lahko izbrali sami.
Če vam prostor dopušča, sodijo med najboljše izbire kotne pisarniške mize, saj ima otrok na njej lahko poleg delovne površine še prostor za računalnik, predalniki in police pa skrbijo, da vsaka potrebščina, zvezek in knjige najdejo svoje mesto. Super ideja za lažjo organizacijo in večjo vestnost zlasti pri mlajših učencih so nalepke, s katerimi lahko označite posamezne predalnike. S tem boste otroka navadili na red – če ima vsaka stvar svoje stalno mesto, jo je težje izgubiti ali založiti.
Zelo pomemba pa je tudi izbrisa dobrega pisarniškega stola. Če boste po želja vprašali otroke, bodo rekli, da so najboljši tisti, ki se vrtijo in imajo možnost nastavljanja višine ter da so seveda v njihovih najljubših barvah. Pa vseeno, ko ga kupujete za otroka, so najboljša rešitev ergonomski pisarniški stoli. Dober stol mora:
► nuditi dobro oporo,
► biti oblikovan tako, da bo otroku omogočal pravilno držo
► imeti naslonjalo za hrbet in roke,
► imeti možnosti nastavitev različnih višin, da ga lahko prilagodimo otrokovi velikosti,
► biti udoben (zračen, s polmrežnim ali mrežnim materialom na hrbtišču).
Kriterijev je res veliko, zato vas vabimo, da si najboljše rešitve za vašega otroka pogledate tukaj ► Lesnina pisarniški stoli. Tukaj boste na enem mestu našli veliko različnih modelov in barv, prav tako vam bodo v primeru različnih vprašanj in nasvetov pomagali prijazni strokovnjaki. Vprašanje, kateri pisarniški stol kupiti otroku, je zelo pogosto in velikokrat pred nakupom niti ne pomislimo, na kaj vse moramo biti pozorni. Pri odločitvi naj vam zato pomagajo najboljši.
Vsak starš si za otroka želi najboljše. ”Lani smo tako preuredili otroško sobo – mlajši sin ima predale z nalepkami, škatle za shranjevanje, pisalna miza je postala center šolskega dela – tam zdaj piše nalogo in se uči. Učimo ga reda in lahko rečem, da je veliko manj raztresen in pozabljiv, odkar ima domač šolski kotiček urejen tudi po njegovih željah. Za najstnika pa mislim, da je sta miza in postelja svetišče njegovega sveta, zato je sploh pomembno, da sta kakovostni,” nam je še povedala Lea.