Nakup naložbenega zlata kot zaščita pred inflacijo

Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da stopnja inflacije v obdobju od začetka januarja 2000 do konca januarja 2020 znaša kar 74,7 %, medtem ko se je stopnja inflacije v obdobju od začetka marca 2021 do konca februarja 2023 zavihtela na 16,8 %. Kaj to pomeni? “Te številke so lahko zelo zaskrbljujoče predvsem za tiste, ki denar hranijo doma oziroma na banki,” pojasnjuje Gregor Kovač, direktor prodaje v podjetju V&D ZLATO. “Kot zaščita pred inflacijo je za mnoge zopet interesantno investicijsko zlato.”

To je o mesečnem varčevanju v zlatu pri podjetju V&D ZLATO povedal Saša Dončić:

Zakaj investirati v investicijsko zlato?

Ali to drži? Nas zlato res ščiti pred inflacijo? To bi v grobem pomenilo, da skozi čas ohranja realno vrednost. Zlato velja za eno najstarejših oblik denarja, ki ima zaradi omejene količine in dolge življenjske dobe že vrsto let veliko vrednost. “Naložbeno zlato je nadpovprečno varna investicija, saj je zanimanje za nakup visoko tako v mirnih kot tudi v turbulentnih obdobjih,” sporočajo iz podjetja V&D ZLATO. V stabilnih časih je povpraševanje po zlatu visoko zato, ker gre za luksuzno dobrino, ki se uporablja predvsem za izdelavo nakita, medtem ko se v nemirnih časih zanimanje za investicijo poveča, saj le-ta prihranke uspešno ščiti pred inflacijo.

V obdobjih, ko centralne banke povečajo denarno oskrbo (to se je dogajalo ves čas od globalne finančne krize v letu 2008, še posebej intenzivno pa v času korona krize), se lahko pojavi inflacija, kar vpliva na vrednost valut in posledično tudi na vrednost sorodnih naložb. V omenjenem procesu zlato zaradi inflacije ne izgubi vrednosti, saj se njegova količina na svetu ne poveča tako hitro kot se poveča denimo količina denarja. Zanimivo je predvsem dejstvo, da zlato ostaja neobdavčeno. To pomeni, da ob nakupu, prodaji ali vnovčenju zanj ne plačamo davka.

Zlato je eden najbolj redkih elementov na svetu, ki se je v svetu uveljavil že 5000 let nazaj. Plemenito kovino rumeno-zlate barve je izjemno težko najti, kaj šele pridobiti. Med drugim velja tudi za enega redkih materialov, ki ne rjavi, gnije in ne korodira. To pomeni, da ima neverjetno dolgo življenjsko dobo, je praktično neuničljiv in zato zadržuje svojo vrednost tudi v daljših časovnih obdobjih.

Zadnjih 12 let potihoma kopičijo zlato

Se zavedate, da so centralne banke v preteklem letu kupile za 300 % več zlatih palic kot pred letom prej? Kakšen je razlog za to? Se morda tiho pripravljajo na hudo krizo? Skrb vzbujajoči so predvsem podatki, objavljeni v World Gold Council poročilu za tretji kvartal leta 2022. Samo v omenjenem kvartalu naj bi centralne banke kupile skoraj 400 ton rumene kovine, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju leto prej. V prvih treh kvartalih 2022 so centralne banke skupaj kupile 673 ton zlata, kar je več kot celoletna letna količina v kateremkoli letu po 1967.

Številni svetovni mediji, portali in podjetja tako kot tudi podjetje V&D ZLATO opozarjajo, da smo zadnjih 12 let priča neprestanemu neto kupovanju zlata s strani centralnih bank. Tega se lotevajo potihoma, kar lahko pomeni, da se pripravljajo na katastrofo. Tega se poslužujejo predvsem Kitajska, Rusija in Indija. Po uradnih podatkih naj bi v omenjenem obdobju skupaj kupile skoraj 3.000 ton zlata. Na tej točki velja upoštevati tudi dejstvo, da je Kitajska pri razkrivanju podatkov zelo zadržana, kar pomeni, da ni nujno, da smo seznanjeni z resničnimi številkami.

World Gold Council predvideva, da bo v letošnjem letu težko zadostiti lanskemu povpraševanju, glede na zgodovinski obseg kupovanja zlata. Menijo, da bo upočasnitev rasti skupnih rezerv verjetno povzročila velik pritisk na nekatere centralne banke, kar bo zmanjšalo njihovo zmogljivost za alokacijo zlata. Njegov nakup, naj bi bil leta 2023 bistveno bolj zmeren kot v preteklosti. World Gold Council obenem tudi opozarja, da je povpraševanje centralnih bank težko napovedati, saj le-te pogosto krmili politika.

Naložbeno zlato velja za eno najboljših zaščit pred gospodarskimi krizami in recesijami. Posledično se kot zaščita kapitala uporablja že mnogo let. V&D ZLATO navaja, da naj bi se med eno največjih kriz (leta 2008) cena zlata povzpela za več kot 150 %, medtem ko so nekatere ostale naložbe izgubile več kot 70 % takratne vrednosti.

Zlata je, kolikor ga je!

Po plemeniti kovini rumeno-zlate barve hrepenijo predvsem investitorji, centralne banke in institucionalni vlagatelji. “Medtem ko je ponudba zlata precej omejena, povpraševanje po njem strmo narašča,” pojasnjuje direktor prodaje v podjetju V&D ZLATO. Poleg vrtoglave rasti svetovnega prebivalstva in rasti kupne moči Kitajske in Indije, k temu v teh ekstremno negotovih časih najbolj prispeva iskanje varnega zavetja za premoženje.

Glede na to, da je količina zlata omejena, so napovedi za naprej ekstremno pozitivne. Pierre Lassonde, kanadski poslovnež in filantrop, ki se je v svetu naložb uveljavil kot strokovnjak na področju rudarstva in zlata, meni, da bo v naslednjih tridesetih letih cena zlata za eno unčo poskočila na vrtoglavih 25 tisočakov. Pomnimo, da je danes ena unča zlata vredna dobrih 1.960 dolarjev. To bi pomenilo, da bi cena v povprečju zrasla za približno 10 % na leto.

Razlogi za svetlo prihodnost v svetu investicijskega zlata so predvsem aktualna gospodarska kriza, recesija in zlom borze, inflacija (stagflacija), padec delniških in nepremičninskih trgov, geopolitična nestabilnost in nenazadnje tudi pretirana zadolženost držav. Odličnemu primeru smo bili priča na začetku meseca.

10. marca 2023 je glavnina medijev poročala o bankrotu ameriške Silicon Valley banke. Kolaps se je v zgodovino zapisal kot drugi največji propad banke v zgodovini Združenih držav in velja za največjega po finančni krizi leta 2008. Posledice bankrota se med drugim kažejo tudi na bliskovitem rastu cen zlata. Na dan kolapsa, torej 10. marca 2023 je cena za unčo zlata znašala 1831,37 dolarja (1704,73 evra), danes (28. marec 2023) pa se je ta številka dvignila na 1960,00 dolarjev (1812,22 evra).