Razstava “Od boemstva do večnosti” impresivnih umetnin iz zasebne zbirke izraelske fundacije MT Abrahan (M.T.A) bo v galeriji Klovićevi dvori odprta od 14. junija so 30. julija.
V organizaciji 24sata s podporo Turistične zveze mesta Zagreba se bodo 14. junija v Galeriji Klovićevi dvori odprla razstava impresivnih umetniških del iz zbirke zasebne izraelske fundacije MTA. Umetnine se selijo v Zagreb iz Mostarja, iz ugledne galerije “The Hub of Fine Arts”, kjer so bile na ogled od leta 2022.
To je čudovita novica za številne ljubitelje umetnosti. Dela, ki so jih ustvarili slavni mojstri slikarstva in kiparstva in ki so, po trditvah nekaterih teoretikov, odločilno zaznamovala obdobje modernizma, prihajajo k našim južnim sosedom, Hrvatom. Večino bo javnost videla prvič. Umetniška zbirka fundacije je bila oblikovana pred točno 20 leti, a je nastajala precej let pred tem, s posebno predanostjo umetnosti in odprtimi očmi sodobnega zbiratelja.
Vizija in prepričanje, da je umetnost najvišja stopnja obstoja, iz katere človek razvija svoje bistvo, je bila izhodiščna točka in gonilna sila za oblikovanje zbirke. Nekatere umetnine, ki prihajajo v Zagreb imajo fascinantno poreklo. Dr. Natalija Semenova, ugledna evropska umetnostna zgodovinarka, ki zbirko pozna v detajle, izpostavlja dela trojice predstavnikov fovizma, Louisa Valtata, Mauricea de Vlamincka in Jeana Puya. Njihove slike, pravi Semenova, so bile v lasti legendarnega pariškega trgovca z umetninami in mecena Ambroisea Vollarda (1866–1939), ki je odkril številne zvezde francoskega modernizma.
Postavitev zbirke v Galeriji Klovićevi dvori bo ponudila nevsakdanji vpogled v umetniška gibanja 20. stoletja; že omenjeni fovizem, kubizem, futurizem in abstraktno umetnost. Absolutne zvezde razstave so dela Edgara Degasa, Henrija Matissea i Amedea Modiglianija.Prelepa Degasova skulptura Mala štirinajstletna plesalka« je brez dvoma njegovo najboljše delo in se po 12 letih vrača v Zagreb. Ko jo je Degas premierno predstavil javnosti leta 1881, so ga kritiki raztrgali. »Zakaj je skulptura tako grda«, so bili naslovi v časopisih. In 143 let kasneje se ne moremo nagledati njene lepote.
Amedeo Clemente Modigliani, slikarski genij z nesrečnim življenjem in samo eno samostojno razstavo, je leta 1919 naslikal portret ženske z imenom Annie Bjarne.
Njegovo olje na platnu, ki je nastalo le leto dni pred njegovo prezgodnjo smrtjo, bo eden od vrhuncev zagrebške izložbe. Še ena zvezda Henri Emile Benoit Mattise, najbolj znan kot slikar, je v mladosti tudi kiparil. V Klovićeve dvore prihaja njegov »Ležeči akt« (»Aurore«) iz leta 1907. V razstavo so vključeni tudi manj znani slikarji, kot so Auguste Chabaud, ki si je z unikatnim ekspresivnim izrazom priskrbel posebno mesto med Fovisti, ali pa Ortiz de Zárate, prijatelj Pabla Picassa v mladosti. Italijanske futuriste predstavljajo Enzo Benedetto, Vittorio Corona in Fortunato Depero. Razsatvljeni pa bodo tudi madžarski umetniki Béla Kádár, Lajos Tihanyij in Hugo Scheibera.
Razstava, seveda, časti tudi žensko umetnost in je edinstvena po tem, da predstavlja najširšo panoramo umetniškega življenja, ne samo v Evropi, ampak tudi v Latinski Ameriki in ZDA. Umetniška dela iz galerije The Hub of Fine Arts so gostovala v najslavnejših muzejih po svetu, zdaj pa je na vrsti Zagreb.