Približno tretjina zaposlenih v Sloveniji se srečuje z mobingom na delovnem mestu, vendar mnogi zaradi strahu pred izgubo službe o tem raje molčijo. Čeprav se zdi, da nimajo izhoda, obstajajo pravne poti, ki omogočajo zaščito pred nadlegovanjem na delovnem mestu. S pravimi pravnimi orodji lahko uveljavite svoje pravice, zahtevate ukrepanje delodajalca ali celo odškodnino, ne da bi se izpostavljali nepotrebnemu tveganju.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) mobing definira kot: “Trpinčenje ali s tujko mobing na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, nehumano, neetično, žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, na vseh hierarhičnih ravneh in v vseh smereh. Usmerjeno je proti drugi osebi ali več osebam in povzroča socialno izključevanje ali ogroža psihično, fizično ali socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje ali žaljenje dostojanstva pri delu. Lahko gre za napade zoper izražanje in komuniciranje, napade, ki ogrožajo socialne stike ali/in osebni ugled žrtve, napade zoper kakovost delovnega mesta in napade zoper zdravje.”
ZSSS je pripravila poseben e-priročnik, ki se osredotoča na preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu. V priročniku so podrobno predstavljeni pojmi in primeri iz delovnega okolja ter praktični nasveti, kako ravnati, če se znajdete v takšni situaciji.
Pomembno je vedeti!
Mobing na delovnem mestu ni vedno očiten in ga ne izvajajo zgolj delodajalci. Pogosto so žrtve nadlegovanja izpostavljene tudi s strani sodelavcev, strank ali drugih oseb, s katerimi pridejo v stik v delovnem okolju. Kljub temu pa je prav delodajalec tisti, ki je odgovoren za zagotavljanje varnega in spoštljivega delovnega okolja.
Žrtve se večkrat počutijo zmedeno ali celo krivo. Prepričane so, da je problem v njih samih, da so njihove napake razlog za neprijetnosti ali da jih ljudje v službi preprosto ne marajo. Tovrstna napačna prepričanja lahko pripeljejo do izolacije, psihične stiske in občutka nemoči. A resnica je jasna: mobing ni krivda žrtve, temveč je odraz nepravilnega ravnanja drugih. Prvi korak do boljše situacije je, da prepoznate, da ste tarča mobinga in da poznate svoje pravice. Na tej točki je pametno razmisliti o zaščiti in podpori, ki si jo zaslužite.
To naj bo vaš prvi korak
Pomembno je, da ukrepate že ob prvih znakih nadlegovanja oziroma trpinčenja. Ne pričakujte, da se bodo težave rešile same od sebe. Pomnite, da zgodnje ukrepanje lahko prepreči, da situacija eskalira. Za začetek si zabeležite čim več podrobnosti o dogodkih: datum, uro, kraj, način nadlegovanja, morebitne priče in nenazadnje tudi morebitne posledice. Če obstajajo materialni dokazi, kot so sporočila, e-pošta ali drugi dokumenti, jih varno shranite. Bolj natančno kot boste zabeležili informacije, lažje bo kasneje dokazati, kaj se je zgodilo.
Pomembno je, da se o vaših tegobah izpoveste nekomu, ki mu zaupate, in preverite, kakšne možnosti obstajajo znotraj podjetja. Ali ima podjetje pravilnik za obravnavo mobinga? Ali vam lahko pomaga sindikat ali psihosocialna služba?
Po pomoč se lahko obrnete tudi na sindikalnega zaupnika ali na območno organizacijo ZSSS. Skupaj lahko poskusite težave najprej rešiti neformalno. Včasih to lahko uredi tudi oseba, ki ji zaupate. Če tudi v tem primeru ne pride do rešitve, imate možnost formalne prijave delodajalcu ali pristojnim institucijam, da se zaščitijo vaše pravice in se prepreči nadaljnje nadlegovanje.
Kaj lahko storite, če vas trpinčijo ali ponižujejo?
Žrtev mobinga ima več možnosti, da zaščiti svoje pravice. Prijavo lahko poda na Inšpektorat RS za delo, vloži predlog za obravnavo pri Zagovorniku načela enakosti ali uveljavlja pravico do odškodnine v civilnopravnem ali kazenskem postopku. Šikaniranje na delovnem mestu je po Kazenskem zakoniku kaznivo dejanje.
Po 197. členu Kazenskega zakonika se storilec kaznuje z zaporom do dveh let, če drugemu povzroči ponižanje, prestrašenost ali druge oblike nadlegovanja, kot so spolno nadlegovanje, psihično nasilje, trpinčenje ali neenakopravno obravnavanje. Če dejanje povzroči psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjša delovno sposobnost zaposlenega, se kazen lahko zviša do treh let. Kazensko ovadbo je potrebno vložiti na policijski postaji.
V kolikor se primer rešuje na sodišču, je še posebej pomembno, da oškodovanec natančno dokumentira vse dogodke. Za dokazne namene je priporočljivo, da vsa komunikacija z delodajalcem oziroma osebo, ki izvaja mobing, poteka pisno, saj lahko takšni zapisi bistveno pripomorejo k uveljavitvi pravic.
Takšna kazen lahko doleti krivca
Zakon o delovnih razmerjih predvideva globe za primere mobinga. V kolikor delodajalec krši prepoved spolnega ali drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu (po 7. členu zakona) oziroma ne zagotavlja ustreznega varstva pred takšnim vedenjem (v skladu s prvim odstavkom 47. člena), mu lahko grozi globa od 3.000 do 20.000 evrov. Za odgovorne osebe delodajalca so globe od 450 do 2.000 evrov, medtem ko se za manjše delodajalce predvideva globa od 1.500 do 8.000 evrov.
Globe so predvidene tudi v primeru, če delodajalec ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem. V tem primeru znaša globa za delodajalca od 1.500 do 4.000 evrov, za odgovorno osebo delodajalca pa od 150 do 1.000 evrov.
S sklenitvijo zavarovanja ARAG boste prihranili ter se zaščitili. Tega se zaveda že veliko strank, skoraj 80.000, ki so že sklenili zavarovanje pri zavarovalnici ARAG.
Pobrskate lahko tudi po naši spletni strani: https://www.arag.si/zavarovanje-pravne-zascite/
Če želite skeniti zavarovanje, to najlažje storite tukaj: https://www.arag.si/sklenitev-zavarovanja/. V kolikor pa imate dodatna vprašanja, smo vam na voljo tudi na 080 30 16.
