“Pri skrbi za naravo štejejo majhni koraki, če jih delaš v pravo smer.”
Kakšen je pomen gozda? In kako mu lahko s konkretnimi dejanji pomagamo? O tem smo se pogovarjali z Lucijo Odar – po izobrazbi magistrico inženirko gozdarstva, po duši pa neumorno raziskovalko narave. Svoj svet deli na profilu 1000urzunaj, kjer ljudi spodbuja, da več časa preživijo zunaj, in jih izobražuje, kako to početi odgovorno do narave. Pri svojem poslanstvu je letos združila moči z Radensko, in sicer pri akciji obnove koroških gozdov.
»Gozd je moja pisarna in hkrati moj prostor za umik od vsega in vseh. Gozd mi izprazni glavo in napolni srce.«
Od kod izvira vaša ljubezen do gozdov?
V otroštvu je name pazil moj dedi, ki je gozdar in lovec. Z njim sva obiskovala debela drevesa, opazovala divjad, iskala odpadlo rogovje ipd. Verjetno je to vplivalo na mojo odločitev za študij gozdarstva, kjer sem zares spoznala, da je gozd moja ljubezen, moje poslanstvo, moj dom.
V kakšnem stanju so slovenski gozdovi? Zakaj oziroma kdaj potrebujejo pomoč?
Slovenski gozdovi so še vedno med najbolje ohranjenimi v Evropi, naš način gospodarjenja z gozdovi je sonaraven, trajnosten in mnogonamenski, a tudi pri nas se kažejo posledice podnebnih sprememb, kot so podlubniki, vetrolomi in podobno. Narava ima sicer izjemno regenerativno moč, vendar potrebuje svoj čas. S strokovno pomočjo gozdovom lahko pomagamo, da se po ujmah obnovijo v krajšem času, ter z izbiro drevesnih vrst vplivamo na odpornost bodočega sestoja.
Vse, kar posadimo s srcem, uspeva
Aktivnosti obnove gozdov, ki jih v Radenski Adriatic izvajajo že šesto leto, so do danes obrodile spodbudne rezultate. V Sloveniji in na Hrvaškem je bilo zasajenih že več kot 80.000 dreves, z brezpilotnimi letalniki pa je obnovljenih že preko 2 hektarja gozdnih površin.
Letos bodo v Radljah ob Dravi z droni poskrbeli za obnovo 10.000 m² gozda, uničenega v vetrolomu. Sporočilo o pomenu gozdov letos širijo med osnovnošolce.
Zanje so pripravili ustvarjalni natečaj, na katerem se učenci od 1. do 9. razreda OŠ lahko izrazijo v poljubni likovnoustvarjalni tehniki. Avtorska ustvarjalna dela lahko pošljejo od 1. oktobra do 12. novembra 2025 – po klasični pošti ali na e-naslov 3srca@radenska.si.
Katere so ključne grožnje, ki pestijo gozdove, in kako se lahko nanje odzovemo?
V Sloveniji so največja grožnja podnebne spremembe, ki se odvijajo hitreje, kot se gozdovi lahko nanje prilagodijo. Zato je pomembno, da imamo pri vsakem ukrepu v gozdu v mislih, kakšne razmere bodo tu vladale čez sto in več let ter kakšni ekstremni vremenski pojavi se lahko zgodijo. Ker ne vemo, kako se bodo podnebne spremembe odvijale v prihodnosti in kako se bodo posamezne vrste (dreves in njihovih škodljivcev) nanje odzvale, moramo skrbeti, da so naši gozdovi vrstno pestri in vertikalno razgibani.
Kako moramo saditi drevesa, da dosežemo uspešno obnovo gozda?
Vsaka sadnja mora biti predvidena v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije. Uspešnost obnove gozda s sadnjo je v veliki meri odvisna od ravnanja s sadikami – od izkopa v drevesnici do posaditve v gozd. Sadnja pa je šele prvi korak pri osnovanju novega sestoja. Nekaj let po sadnji je treba vsako leto sadike obžeti in jih zaščititi pred objedanjem divjadi – to običajno počnemo z zaščitnimi premazi. Šele ko se sklenejo krošnje novonastalega sestoja, lahko rečemo, da je bila obnova uspešna.
Kako lahko pri skrbi za gozdove pomagamo tudi sami?
Predvsem tako, da ob vsakem obisku spoštujemo gozdni bonton – hodimo po poteh, ne vznemirjamo živali, da nabiramo gozdne plodove v skladu s predpisi. Obenem pa se moramo vedno zavedati, da ima vsak gozd lastnika, zato se moramo temu primerno obnašati.
Kako gledate na akcije obnove gozdov, kot so jo zasnovali v Radenski?
Veseli me, da tako veliko podjetje prepoznava svojo vlogo pri skrbi za naravo. Takšne akcije ljudi spomnijo, da je narava skupna odgovornost. Poleg konkretnega učinka – posajenih dreves, imajo tudi pomembno simbolno vrednost: pokažejo, da lahko z majhnimi, premišljenimi dejanji naredimo veliko razliko.
