Ljudske obveznice so državne obveznice Republike Slovenije, namenjene predvsem državljanom kot preprost način varčevanja in investiranja. V praksi to pomeni, da vlagatelj državi posodi denar, država pa mu v zameno vsako leto izplačuje obresti in ob zapadlosti vrne glavnico.
Gre za razmeroma pregleden finančni instrument, saj vlagatelj že ob nakupu pozna višino donosa in čas zapadlosti. Državne obveznice v finančnem svetu pogosto veljajo za eno osnovnih oblik bolj konservativnih naložb, saj za izpolnitvijo obveznosti stoji država. Prav zato so pogosto del dolgoročnih portfeljev, zlasti v obdobjih večje gospodarske negotovosti, geopolitičnih napetosti ali povišane inflacije. Za številne varčevalce predstavljajo tudi alternativo bančnim depozitom, saj združujejo relativno predvidljiv donos in visoko stopnjo preglednosti.
Foto: Ilirika
Obrestna mera pri letošnji izdaji znaša 2,6 odstotka letno in je fiksna. To pomeni, da vlagatelj že ob nakupu ve, kolikšen donos bo prejemal vsako leto do zapadlosti obveznice.
Če nekdo na primer vloži približno 38.500 evrov, pri tej obrestni meri prejme okoli 1.000 evrov obresti na leto. Ker slovenska zakonodaja omogoča letno davčno oprostitev do 1.000 evrov obresti, vlagatelj v takšnem primeru ne plača davka na obresti.
Pri večjih zneskih se obresti obdavčijo po veljavni stopnji davka na obresti, vendar številni vlagatelji takšno naložbo vseeno vključujejo v svoj portfelj kot stabilnejši del varčevanja.
Ljudske obveznice so namenjene fizičnim osebam. Letos jih lahko vpišejo tudi mladoletne osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Posameznik lahko vpiše do 250.000 evrov, kar pomeni, da lahko več članov družine skupaj investira tudi večji znesek.
Takšna zasnova omogoča širšemu krogu prebivalstva, da sodeluje pri financiranju države in hkrati ustvari relativno stabilen vir donosa za svoje prihranke.
Sam postopek vpisa je razmeroma enostaven. Obveznice se vpiše prek trgovalnega računa ali individualnega naložbenega računa (INR) pri borznoposredniški hiši.
Pri Iliriki lahko vlagatelj v nekaj minutah sam digitalno odpre račun preko spletne mobilne aplikacije, lahko pa postopek uredi tudi osebno v 15 poslovalnicah Ilirike ali na 288 poslovalnicah Pošte Slovenije po vsej državi. To pomeni, da je vpis dostopen tudi tistim, ki se z vlaganjem na kapitalskih trgih srečujejo prvič.
Foto: Ilirika
Pri stroških je pomembno predvsem to, ali ima vlagatelj trgovalni račun že odprt. Ob nakupu namreč plača odprtje in vodenje trgovalnega računa, v kolikor trgovalnega računa nima odprtega že pred vpisom ljudskih obveznic.
Ko obveznica zapade in država izplača glavnico, za samo obveznico ni več stroškov. Če pa vlagatelj ohrani odprt trgovalni račun, se lahko še naprej zaračunava standardni strošek vodenja računa, kot velja za druge finančne instrumente.
Nekateri vlagatelji razmišljajo tudi o odprtju individualnega naložbenega računa (INR). Ta lahko pomeni davčno ugodnejši okvir za dolgoročno investiranje.
Če sredstva na INR računu ostanejo vložena 15 let, dobički niso obdavčeni, če pa jih vlagatelj dvigne prej, se obračuna 15-odstotni davek na dobiček. Zaradi tega se nekateri odločajo za kombinacijo INR računa in klasičnega trgovalnega računa, saj tako združijo davčne ugodnosti z večjo fleksibilnostjo pri upravljanju naložb.
Foto: Ilirika
Čeprav banke trenutno ponujajo tudi depozite z okoli triodstotno obrestno mero za enoletno vezavo, imajo državne obveznice nekaj pomembnih prednosti. Bančni depozit je praviloma vezan do konca obdobja, medtem ko je državna obveznica likvidna.
Vlagatelj jo lahko po izdaji proda na Ljubljanski borzi, denar pa je po prodaji običajno na računu v približno dveh dneh. To pomeni, da lahko vlagatelj do sredstev pride tudi pred zapadlostjo obveznice, če se njegove finančne potrebe spremenijo.
Poleg tega za obveznico stoji država, zato takšne naložbe veljajo za ene varnejših v domačem finančnem okolju. Prav zato jih številni vlagatelji uporabljajo kot stabilnejši del portfelja, ki dopolnjuje bolj dinamične naložbe, kot so delnice ali investicijski skladi.
