Nasilje nad ženskami in v družini je po ocenah strokovnjakov v porastu, medtem ko uradne statistike prijav nasilja na policiji ostajajo približno enake. Torej, čeprav je nasilja vse več, to ostaja neprijavljeno.
Žrtve je strah posledic, sram pred okolico ali pa preprosto ne zaupajo institucijam, ki naj bi jih po prijavi zaščitile in jim pomagale.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zato pričeli z akcijo proti nasilju nad ženskami in v družini, imenovano Ljubezen NE boli. Njeni cilji so izboljšati zakonodajo, zagotoviti primeren odziv institucij in senzibilizirati družbo za prepoznavanje tovrstnega nasilja.
Podpora žrtvam nasilja prvič med delavskimi pravicami
V sklopu številnih novosti v zakonu o delovnih razmerjih je žrtvam nasilja po novem omogočena pravica do pet delovnih dni plačane odsotnosti z dela, možnost koriščenja krajšega delovnika ter prepoved zapovedovanja nadurnega in nočnega dela.
Žrtev nasilja si mora namreč pogosto povsem na novo postaviti življenje: od dolgotrajnih postopkov na sodiščih in centrih za socialno delo, prek iskanja in selitve v novo bivališče do reševanja materialne in psihološke stiske. Nova zakonodaja vnaša razumevanje, da je za vse to potreben čas.
Ne sme se dogajati, da je žrtev zamenjana za povzročitelja
Postopki zaupanja v varstvo in vzgojo otrok po razhodu so vedno komplicirano vprašanje, toliko bolj, če je vpleteno nasilje. V najskrajnejših primerih je žrtev nasilja zmotno obravnavana, kot da načrtno odtujuje otroka partnerju, čeprav v resnici beži pred njegovim nasilništvom.
Ministrstvo je zato razposlalo nacionalno okrožnico in organiziralo strokovno izobraževanje za socialne delavce, s katerima jih je pozvalo, naj pazljivo postopajo s termini, kot je “starševsko odtujevanje”, sploh v primerih nasilja v družini. Omenjen koncept nima strokovne podlage ter širi negativne in škodljive stereotipe o maščevalnih in preračunljivih ženskah, ki nalašč skrivajo otroke pred drugim staršem. Dejansko stanje je pogosto povsem nasprotno, socialni delavci pa so tisti, na katerih leži odgovornost, da pravilno prepoznajo stanje.
Plakati, ki opozarjajo, kakšne besede izbiramo
Ne, ne gre za “umor iz strasti”, kot pogosto piše v naslovnicah črne kronike. Gre za femicid, torej umor, kjer je bistvena okoliščina nasilje nad žensko, ki je bila v podrejenem položaju. Pomembno je, kakšne besede izbiramo. Če bomo uporabljali besede, ki nasilje relativizirajo ali meglijo pomen, potem bo takšen tudi odnos družbe do nasilja.
Če pa problem jasno imenujemo, potem tudi ne puščamo dvomov, kakšen je naš odnos: za nasilje je vedno kriv povzročitelj in ni ga razloga, izgovora ali okoliščine, ki bi ga opravičevala. Plakati, ki se te dni nahajajo po državi, opozarjajo na to.
Postopki na sodiščih in CSD-jih morajo biti učinkoviti
Pod drobnogled bodo vzete pomanjkljivosti razveznih postopkov pri zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, dodeljevanja stikov in določanja preživnin. V situacijah, v katerih imamo opravka z nasiljem, morajo biti postopki karseda hitri in učinkoviti, prav tako pa ne smejo biti zlorabljeni za obračunavanje z žrtvijo.
Krovna strategija bo sprejeta prvič po devetih letih
Resolucija o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami je krovni dokument za spopadanje s tem problemom. Povedno je, da je od zadnjega sprejetja resolucije minilo že 14 let oziroma 7 vlad. V sodelovanju s strokovnjaki, nevladnimi organizacijami in ostalimi resorji je ministrstvo pripravilo novo različico, kjer je poseben poudarek na zaščiti žrtev spolnega nasilja.