Koristni nasveti, kako do lastne zelenjave v visoki gredi

Visoke grede so vse bolj priljubljene, sploh v urbanih okoljih in na območjih z manj rodovitnimi tlemi. So praktična rešitev za vse, ki si želijo sočne domače zelenjave, pa tudi za tiste, ki želijo malce popestriti videz svojega vrta, terase ali balkona. Lepo urejena visoka greda je namreč tudi svojevrsten okras. Da o tem, da se vam ni treba sklanjati in je posledično obdelovanje pridelkov v njej vašemu hrbtu prijazno, sploh ne govorimo. Visoka greda ima torej kar nekaj prednosti:

• Topla zemlja: Visoke grede omogočajo, da se zemlja hitreje segreje, kar je koristno predvsem spomladi in jeseni, ko so temperature nižje.
• Izboljšano odvajanje vode: Zaradi dvignjenega položaja voda bolje odteka, kar preprečuje zastajanje vode okoli korenin rastlin. A po drugi strani morate upoštevati dejstvo, da dvignjena postelja hitreje izgubi vlago, zato je potrebno redno zalivanje.
• Boljši nadzor nad tlemi: Vrtnarji lahko bolje nadzorujejo sestavo tal in dodajajo organske snovi za izboljšanje plodnosti.
• Manj plevela: Zaradi dvignjenega položaja je lažje nadzorovati širjenje plevela in tako ga je možno takoj, ko se ga opazi, tudi odstraniti.
• Primerno za omejen prostor: Visoke grede so idealne za urbana okolja ali majhne vrtove, kjer je na voljo omejen prostor. In prav to je morda njena največja prednost: omogoča vam, da na majhni površini z nekaj dela pridelate veliko slastne domače zelenjave in zelišč.

Kam in kako postaviti visoko gredo?

Pa vendar je za dober pridelek treba k stvari pravilno pristopiti. Za začetek morate za visoko gredo, ki je najpogosteje iz lesa, včasih pa tudi zidana, najti primerno mesto. Ker brez sonca ne bo plodov, mora stati na sončni legi. Posebno pozornost posvetite tudi njeni višini. Približno meter visoka greda bi bila verjetno res idealno visoka glede na povprečnega Slovenca, a če boste v njej gojili paradižnik, ga bosta v tem primeru verjetno morali obirati s pomočjo pručke, stola ali celo lestve. “Za paradižnik in druge visoke rastline naj bo greda visoka okoli pol metra, za ostale vrtnine pa bo že 80 cm več kot zadostovalo,” pravi Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr. In dodaja:

“Misliti moramo tudi na širino. Če bomo hodili okoli grede, potem je lahko res široka, a če bo dostopna le z ene strani, naj ne bo širša od metra, saj bomo težko dosegli vse rastline. Ne le za pobiranje, temveč tudi za zalivanje in gnojenje.”

Čez zimo ni treba gojiti le solate

Številni v visoki gredi, tako kot na vrtu, pozimi in zgodaj spomladi gojijo samo solate, kar pa ni najboljša ideja, saj se lahko tako hitro pojavijo razne glivične okužbe, opozarja sogovornica. Rešitev v tem primeru je menjava plasti zemlje, ki se sicer zdi enostavna, a je precej draga.

“Zato je bolje narediti mešano zasaditev. Tako ne sejemo le solatnic, ampak kombiniramo vrtnine. Zraven sejemo rukolo in še vrsto redkvic. Prav tako naredimo ob stranici visoke grede prostor za grah, seveda z ustrezno oporo. Posadimo tudi nam zanimive kapusnice, kot so cvetača romanesco ali vijoličen listnat ohrovt ter koničasto zelje,” razlaga sogovornik.

In dodaja: “Imejmo pa v mislih dejstvo, da bodo te rastline ostale na vrtu dolgo času in potrebujejo veliko prostora. Zato jim ga tudi namenimo. A ne pozabimo, da se poletje hitro bliža in bomo potrebovali prostor za paradižnik in plodovke.”

Zasaditev v poletju

Poleti visoke grede seveda zasedajo plodovke. Kralj poletja je zagotovo paradižnik, ki ga lahko kombinirate z ostalimi rastlinami. Pod paradižnikom je namreč na voljo lepo osenčen prostor, ki varuje pred poletno pripeko in vročino – tu lahko v visoki gredi svoje mesto najdejo endivija, rukola, poletni radič, špinača … Da pa bodo paradižniki še boljšega okusa, zraven njega posejemo ali posadimo baziliko.

A katero sorto paradižnika izbrati za v visoko gredo? Sogovornik pravi takole: “Izberemo lahko visoke sorte, ki jih sadimo vsaj pol metra narazen, raje malo več. Če pa je visoka greda res visoka in bi težko dosegli dvometrski paradižnik, potem posadimo raje kako grmičasto sorto, ki seže v višino dober meter. Da poskrbimo za veliko plodov, močno rast in celo močnejši imunski sistem rastlin, redno tedensko dognojujemo kar s COMPO Tekočim gnojilom za paradižnike.”

V visoki gredi nadalje poiščite prostor še za jajčevce, papriko, čili … Pravzaprav je nadvse priporočljivo, da vedno stremite k čim bolj mešani zasaditvi, ker se okusi dopolnjujejo. Mešana zasaditev pa je tudi veliko bolj odporna na napad bolezni ali škodljivce.

Izkoristite tudi kot in stranice visoke grede

Zelišča so nadvse pomembna ne le v kuhinji, temveč tudi na vrtu oziroma v visoki gredi. Trajna zelišča potrebujejo svoj prostor in jih vedno posadimo v kote grede. Kako bodo prezimila, je odvisno od kraja, kjer živimo, zato temu prilagodite izbiro zelišč za v visoko gredo. Nikoli pa ne boste zgrešili z drobnjakom, peteršiljem, žajbljem, timijanom, šetrajem.

Ko so zelenjava in zelišča zasajeni, je površina visoke grede že skoraj povsem zapolnjena in mnogokrat začne zmanjkovati prostora še za kakšne druge rastline, ki bi jih želeli gojiti. Morda lahko zanje izkoristite stranice visoke grede. Na njih so lahko obešanke, v katerih gojite jagode. Čez rob se hitro prelijejo mehiške kumare, plazeča špinača ali kapucinke.

Vanes Husić pa za konec še pojasni:

“Gosta zasaditev je pogosta na visoki gredi in to ima velik učinek na izgube vode. Ne potrebujemo zastirke, saj je sence dovolj od rastlin. Če pa z omenjenimi rastlinami zastremo še stranice grede, potem je segrevanje še toliko manjše in bodo vrtnine veliko bolje uspevale.”