Prekomerno uživanje soli škoduje zdravju, a kako vemo, kdaj smo šli predaleč? Preverite, koliko soli dejansko potrebujemo in kako lahko z majhnimi spremembami dosežemo velike razlike, ki se poznajo predvsem na našem zdravju.
Čeprav je sol ključna sestavina v naši prehrani, lahko njen pretiran vnos negativno vpliva na zdravje. Sol, oziroma natrijev klorid, je osnovni element, ki ga telo potrebuje za pravilno delovanje. Pomaga pri uravnavanju ravnotežja tekočin, podpira delovanje mišic in živcev ter sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka. A čeprav je nujno potrebna, pa lahko previsok vnos vodi do resnih zdravstvenih težav, kot so povišan krvni tlak, srčno-žilne bolezni in težave z ledvicami.
V vsakodnevni prehrani je sol pogosto skrita v živilih, ki jih uživamo nezavedno. Poleg kruha, ki je eden glavnih virov soli, pogosto posegamo tudi po suhih mesninah, sirih in različnih namazih, kar povečuje skupni vnos soli. Pa to še ni vse. Velike količine soli se skrivajo tudi v konzerviranih ribah, hitri hrani (kot so pice, burgerji in ocvrt krompirček), juhah v vrečkah, slanih prigrizkih (npr. čips, prestice in slani oreščki) ter predpripravljenih in zamrznjenih obrokih, ki jih le pogrejemo.
Nobena izjema pa niso niti naši otroci. Prav ti namreč pogosto posegajo po slanih prigrizkih, kot so čips, pokovka z dodatno soljo, krekerji in slane palčke. Tudi izdelki, ki jih imamo za “dodatke,” kot so kečap, gorčica in različne omake za testenine, pogosto vsebujejo veliko soli. Zato moramo biti pozorni na vsebnost soli v izdelkih, ki jih kupujemo, in poskušati izbirati bolj zdrave alternative.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da odrasli na dan ne zaužijemo več kot 5 gramov soli, kar je približno ena čajna žlička. To se morda sliši malo, a raziskave kažejo, da je povprečen Slovenec zaužije veliko več. Po podatkih raziskave Si.Menu iz leta 2017 zaužijemo približno 123 gramov kruha in peciva na dan, kar samo po sebi predstavlja skoraj tretjino priporočenega maksimalnega vnosa soli.
Foto: Žito d.o.o.
Pri otrocih so priporočila še strožja. Priporočljivo je, da otroci, stari od 2 do 15 let, zaužijejo še manj soli kot odrasli, saj so njihova telesa bolj občutljiva na presežen vnos natrija. Če otroci že v mladosti uživajo preveč soli, se lahko poveča tveganje za razvoj visokega krvnega tlaka in srčno-žilnih bolezni kasneje v življenju.
Foto: Žito d.o.o.
Ko zaužijemo preveč soli, nam to telo hitro sporoči. Med pogostimi znaki so napihnjenost, pretirana žeja, otekanje nog, rok ali obraza ter glavoboli. Če pogosto občutimo te simptome, je čas, da zmanjšamo vnos soli in začnemo spremljati, kaj kupujemo, kuhamo in jemo.
Verjetno ne razmišljamo o tem, da bi lahko z majhnimi spremembami dosegli velike razlike pri vnosu soli. In če pomislite na eno živilo, ki ga imate najbrž vsak dan doma in ga imate radi sami, še bolj pa otroci, boste najbrž rekli: kruh. Kruh je namreč nepogrešljiv del našega jedilnika, saj se s svojim blagim okusom odlično prilega različnim jedem. Lahko ga uživamo samostojno, kot prilogo, za pripravo sendvičev itd. To pomeni, da ga vključujemo v različne obroke, s čimer pa dvigamo tudi vnos soli.
Foto: Žito d.o.o.
Prav zato je kruh eno tistih živil, kjer lahko z izbiro manj slane različice bistveno prispevamo k zmanjšanemu skupnemu vnosu soli in posledično naredimo veliko za dobro počutje nas samih in naših otrok. Tega se zelo dobro zavedajo v Žitu. Na police so namreč postavili Krpana – kruh v obliki srca, ki pa vsebuje kar 25 % manj soli, a ohranja tradicionalen okus, ki ga imamo tako radi.
Kruh Krpan je zelo lep primer, kako lahko sprememba samo ene sestavine poskrbi za nekaj, kar nam je vsem najbolj pomembno – dobro počutje. Naj se zato naš naslednji korak k bolj zdravemu življenju začne s preprosto odločitvijo: izbirajmo živila z manj soli in bodimo pozorni na skrite vire soli v naši prehrani.
Foto: Žito d.o.o.
