Spletne dražbe rabljenih vozil so v tujini že dolgo uveljavljen način nakupa in prodaje. V Sloveniji pa so za fizične osebe novost, zato se ob njih pojavlja precej vprašanj – in tudi nekaj mitov.
Je nakup na dražbi res bolj tvegan kot klasična prodaja prek oglasa? Poglejmo najpogostejše pomisleke.
Mit 1: “Na dražbi kupiš mačka v žaklju”
Eden najpogostejših strahov je, da kupec vozila ne vidi dovolj natančno in kupi nekaj, kar ne ustreza opisu.
Resnica: pri sodobnih spletnih dražbah je vozilo predhodno strokovno pregledano, na voljo so tehnična poročila, fotografije in preverjeni podatki. V modelu dražb, ki jih ponuja portal DoberAvto.si, kupec vozilo kupi od pravne osebe, kar pomeni dodatno pravno zaščito.
V tem pogledu je lahko tveganje celo manjše kot pri neposredni prodaji med dvema fizičnima osebama, kjer je kupec pogosto odvisen predvsem od lastnega pregleda in zaupanja prodajalcu.
Mit 2: “Dražbe so samo za trgovce”
Dražbe rabljenih vozil so bile dolgo časa predvsem orodje profesionalnih trgovcev, ki so vozila kupovali v tujini in jih nato prodajali na domačem trgu.
Danes pa se model širi tudi na fizične osebe. Na prvi dražbi za fizične osebe na portalu DoberAvto.si so sodelovali zasebni kupci, ki so si vnaprej določili finančni limit in sodelovali pod enakimi pogoji. Varščina v višini 500 evrov je zagotovila, da so bile ponudbe zavezujoče in resne.
Dražba tako ni več zaprt sistem za profesionalce, temveč strukturiran in nadzorovan način nakupa.
Mit 3: “Cena na dražbi vedno podivja”
Dražbe pogosto povezujemo z adrenalinskimi zadnjimi minutami in naglimi dvigi cen. Resnica je nekoliko komplekšnejša.
Cena raste le, če obstaja več interesentov. Vsak udeleženec lahko vnaprej določi najvišji znesek, ki ga je pripravljen plačati, sistem pa ponudbo samodejno zvišuje do tega limita. Ko je ta meja dosežena, sistem ne draži več – razen če se kupec zavestno odloči, da bo svoj limit zvišal.
Tukaj pa se pojavi realno tveganje: preplačilo zaradi adrenalina.
Dražbe imajo svojo dinamiko. Zadnje minute so lahko napete, konkurenca je vidna, ponudbe se dvigujejo. Če kupec nima jasno določenega limita, lahko hitro preseže načrtovani proračun.
Dražba torej ni nevarna zaradi sistema – tveganje je lahko v impulzivnosti kupca.
Pomembno je tudi razumeti, da dražba ne pomeni avtomatično najnižje možne cene. Pokaže pa, koliko so kupci pripravljeni plačati v danem trenutku. Če je interes velik, bo cena rasla. Če je manjši, bo ostala bližje izhodiščni vrednosti. Dražba ni zagotovilo za “najcenejši nakup”, temveč mehanizem oblikovanja realne tržne vrednosti.
Mit 4: “Na dražbi ni pravne zaščite”
Ena od večjih skrbi kupcev je pravni vidik nakupa.
Pri klasični prodaji med fizičnima osebama je pravna zaščita kupca omejena. Pri dražbah na DoberAvto.si kupec vozilo kupi od pravne osebe, kar pomeni, da lahko uveljavlja pravice po zakonodaji o varstvu potrošnikov.
To predstavlja pomembno razliko v primerjavi s klasično prodajo med fizičnima osebama.
Torej – je nakup na dražbi tvegan?
Vsak nakup rabljenega vozila nosi določeno stopnjo tveganja, ne glede na kanal prodaje. Razlika je v tem, kako strukturiran, pregleden in pravno urejen je proces.
Sodobne spletne dražbe skušajo zmanjšati negotovost z:
- obveznim strokovnim pregledom vozila,
- zavezujočimi ponudbami,
- jasnimi pravili,
- transparentnim prikazom cene,
- in vključenim financiranjem že v začetni fazi.
A obstaja še eno realno tveganje – nepripravljenost kupca.
Pri klasični prodaji ima kupec pogosto več časa za ogled, pogovor in pogajanje. Pri dražbi je odločitev hitrejša. Če kupec predhodno ne pregleda tehničnega poročila, dokumentacije in pogojev, tveganje ni v sistemu, temveč v pomanjkanju priprave.
Dobro pripravljena dražba zahteva dobro pripravljenega kupca.
Nakup rabljenega vozila bo vedno vključeval določeno stopnjo negotovosti. Ključno vprašanje je, ali kupec razume pravila igre in se odloča premišljeno.
Če ima jasno določen finančni okvir, prebere dokumentacijo in se drži svojega limita, dražba ni igra na srečo. Je transparenten način oblikovanja cene.
