”Najprej je bila zaskrbljenost, ki je prerasla v strah. Potem je prišla utrujenost in stres je postal moj stalni spremljevalec. Sledili sta nespečnost in kronična utrujenost, stopnjevalo se je do paničnih napadov in izgorelosti. Pekel, brezno, v katerega se nočem nikoli več vrniti. Če bi si takrat znala pomagati …”
To je zgodba Mateje, ki zelo iskreno govori o svoji izkušnji izgorelosti in o tem, kakšne posledice je pustila na njenem fizičnem in psihičnem zdravju. V procesu postavljanja nazaj na noge se je najprej soočila s tinitusom, danes pa ima – prej zelo zdrava 43-letnica – v kartoteki zabeležen tudi reaktivni artritis.
Vsak tretji Slovenec se spopada s kroničnim stresom, število odsotnosti z delovnega mesta zaradi izgorelosti pa se je od leta 2018 do 2022 povečalo za kar 70 %. Pomembno pa je, da se posledic stresa in izgorelosti zavedamo in da pravočasno ukrepamo.
Naša sogovornica Mateja je delila občutke, s katerimi se je spopadala globoko v sebi, ker ni mogla biti ne funkcionalna mama ali žena, zaradi odgovornosti pa niti pomislila ni, da ne bi šla v službo – dokler je ni ustavilo zdravje.
Kronični stres in sindrom izgorelosti nekateri imenujejo tudi kuga 21. stoletja oziroma bolezen zahodne civilizacije. Res se zadnja leta več govori o dejavnikih tveganja in spreminjanju neustreznih življenjskih vzorcev, ki ju povzročajo. Še vedno pa se premalo zavedamo dolgoročnih telesnih posledic, ki prizadenejo osnovne funkcionalne enote našega telesa, celice, prek njih pa tkiva, organe in organske sisteme. Povzročijo namreč kronične bolezni in prezgodnje staranje ter skrajšajo življenjsko dobo. Šele ko poznamo »fiziologijo in biokemijo« stresa in izgorelosti, razumemo, kako uničujoča sta.
Foto: Medex
Stroka navaja znake, ki so lahko zelo dobri pokazatelji tega, koliko ste v stresu, kako skrbi upravljajo vaše življenje in kakšno je vaše psihično zdravje. Spanje, motivacija, prehrana, telovadba, pozitivna miselna naravnanost itd. so tisti spremljevalci, ki bi jih želeli živeti. A vendarle življenje niha. Zato je pomembno, da ste pozorni na znake, ki kažejo, ali morda potrebujemo samo počitek, morda pogovor ali pomoč. V kontekstu stresa in izgorelosti je zato prav, da vas vodijo naslednja vprašanja:
Se zadnje čase pogosto počutite slabo in hitro staknete okužbo?
► Se telesne težave (bolečine v križu, glavoboli, alergije …) kopičijo?
► Se hitreje utrudite, utrujenosti pa ne odžene niti počitek?
► Ste bolj vzkipljivi, razdražljivi, tesnobni ali potrti?
► Se vaše misli nenehno vrtijo okrog istih stvari, z razmišljanjem pa ne pridete nikamor?
► Delate več, a naredite manj?
► Pogosto zavlačujete in se samoobtožujete?
► Opuščate dejavnosti, v katerih ste nekoč uživali? Se ne zmorete več sproščeno pogovarjati in smejati?
Mateja pravi, da ji je razumevanje tega, kakšne posledice pusti stres v telesu, odprlo oči. Ko poznaš »fiziologijo« kroničnega stresa in izgorelosti – procesa, kot sta oksidativni stres in vnetni odziv – šele lahko razumeš, kako uničujoče so posledice. Oksidativni stres in vnetni odziv namreč bistveno vplivata na hitrost biološkega staranja celic, tkiv in organov, ki privede do kroničnih boleznih (srčno-žilne bolezni, diabetes, demenca, rak …) in skrajša življenjsko dobo.
Stres v telesu sproži škodljive vnetne procese, saj stresni hormoni pospešijo izločanje vnetnih molekul citokinov. Ta vnetja pa sčasoma niso več lokalna, temveč sevajo po vsem telesu – sistemsko vnetje. Dolgo je veljalo, da so vnetja posledica kroničnih bolezni, danes pa vemo, da je ravno obratno.
Vnetni odziv oziroma kronično sistemsko vnetje vpliva na biološko staranje celic, mehanizmi za popravljanje napak slabijo, celice izgubljajo funkcije in odmirajo. To povzroči nepravilno delovanje tkiv in organov ter privede do kroničnih bolezni.
Če se želimo iztrgati iz primeža dolgotrajnega stresa ali izgorelosti, moramo prevetriti vsa področja svojega življenja. Ne smemo pa pozabiti tudi na ustrezno podporo v samih temeljih: naših celicah.
Foto: Medex
Vsak je sam odgovoren za svoje zdravje in svoje dobro počutje. Tudi v primeru stresa. Je pa res, da nam v primerih kroničnega stresa in izgorelosti lahko zelo pomagajo sredstva, ki v prvi vrsti blažijo škodljive vnetne procese in spodbujajo mehanizme telesa za boj proti škodljivim učinkom prostih radikalov, s tem pa preprečujejo staranje celic in spodbujajo njihovo regeneracijo. Eden takšnih je tudi Beelixir™, v katerem se skriva dragoceni matični mleček.
Zakaj dragoceni? Ker so raziskave pokazale, da daljša življenjsko dobo tudi nekaterim drugim živalskim vrstam za 10–20 %. Raziskave tudi kažejo koristni učinek matičnega mlečka na procese, ki so posredno povezani s staranjem organizma:
► preprečuje staranje celic in spodbuja njihovo regeneracijo,
► aktivira sirtuine, beljakovine, ki skrbijo za pravilno delovanje celic in popravljanje napak v DNK, ki se s staranjem kopičijo,
► zavira škodljive vnetne procese v telesu, ki prispevajo k staranju in razvoju kroničnih bolezni,*
► spodbudi lastne mehanizme za boj proti škodljivim učinkom prostih radikalov, katerim smo vsakodnevno izpostavljeni in tako poveča odpornost organizma na stres.
Foto: Medex
Zdravstvene trditve (EFSA), ki se nanašajo na Beelixir™, potrjujejo še, da ima cink vlogo pri sintezi DNK in beljakovin ter pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom, skupaj z vitaminom D pa ima pomembno vlogo pri delitvi celic. Pri tem pa velja omeniti še tiamin (vitamin B1), ki prispeva k sproščanju energije pri presnovi in k delovanju živčnega sistema ter ima vlogo pri delovanju srca.
Beelixir™ je torej odlična izbira za vse:
► ki čutite, da je stresa v vašem vsakdanjiku preveč,
► ki vam grozi izgorelost ali se z njo že spopadate,
► ki okrevate po izgorelosti,
► po 30. letu, ki si želijo upočasniti biološko staranje in se izogniti kroničnim boleznim.
__________________________________________________________________________________________________________
*V Medexu so v sodelovanju s Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem prvi na svetu potrdili učinkovitost matičnega mlečka pri blaženju vnetnih procesov v telesu. V placebo kontrolirani klinični študiji so ugotovili, da neprekinjeno jemanje 2000 mg matičnega mlečka dnevno vsaj 2 meseca zniža raven skupnega holesterola za 8 % ter sistemsko vnetje za 21 %. Za 17 % se zviša leptin, hormon, ki sproža občutek sitosti. Prav tako se za kar 35 % dvigne nivo telesu lastnega antioksidanta bilirubina, ki nevtralizira škodljive proste radikale. Ugotovili so tudi dvig skupnega antioksidativnega potenciala za 45 %.
