Rak je eden največjih javnozdravstvenih problemov, s katerim se soočamo kot družba. Po podatkih Registra raka v Sloveniji vsako leto na novo za rakom zboli več kot 16.000 ljudi. Med dejavniki tveganja za nastanek raka pa izstopa tudi okužba s človeškimi papilomavirusi (HPV), ki je najpogostejša spolno prenosljiva okužba.
Kaj so HPV virusi, kako resno je obolenje, kako prepoznati simptome, se cepiti ali ne v primeru okužbe in ali HPV res povzroča raka, so le nekatera od vprašanj, na katera je v ponedeljek, 3. februarja 2025, ob 9.00 v javni tribuni odgovarjala Tinkara Srnovršnik, dr. med., iz ZD Ljubljana.
“S HPV se okuži praktično vsak človek. Ker okužba poteka brez simptomov, osebe praviloma ne vedo, da so okužene, in okužbo širijo naprej,” je povedala Tinkara Srnovršnik in pojasnila, da okužba s HPV povzroča vsaj šest različnih vrst raka, vključno z rakom materničnega vratu, penisa, zunanjega ženskega spolovila, nožnice, zadnjika in ustnega dela žrela.
“Okužba s HPV večinoma poteka brez kakšnih posebnih znakov, lahko pa se kaže v obliki (genitalnih) bradavic ali predrakavih sprememb na materničnem vratu,” opozarja dr. Srnovršnik. Zato je toliko bolj pomembno, da imamo prave informacije in da skrbimo za preventivo, saj bi večino rakov, pa tudi druge zdravstvene tegobe, ki jih povzročajo okužbe s HPV, lahko preprečili, vsaj enega od teh pa bi lahko celo odpravili.
Foto: Projekt PERCH, OIL
Cepljenje proti HPV je učinkovita zaščita pred okužbo in posledicami, ki jih virus povzroča. V Sloveniji je cepljenje za deklice in dečke v 6. razredu osnovne šole brezplačno. Informacije o tem sta iskali tudi dve mamici – prva je mama deklice (5. razred), druga pa mama dečka (6. razred). Mamo osnovnošolke, je zanimalo, zakaj je treba cepiti otroke že v 6. razredu in če ni to prezgodaj. Na to vprašanje je specialistka ginekologije in porodništva odgovorila, da se ”večina ljudi se s HPV virusi okuži v prvem letu po pričetku spolnih odnosov, zato je še toliko bolj pomembno, da je zaščita takrat že vzpostavljena. V tem starostnem obdobju je tudi imunski sistem naravnan tako, da sta potrebna samo 2 odmerka cepiva.”
Mamica dečka pa je opisala situacijo, da se s cepljenjem na sistematskem pregledu najprej ni strinjala, zdaj pa si je premislila: ”Letos so imeli sistematski pregled in en dan prej je domov prinesel knjižico o HPV ter obrazec za soglasje za cepljenje. Takrat se mi cepljenje ni zdelo smiselno, saj gre za fanta, zato sem označila, da se ne strinjamo. V zadnjih mesecih sem prebrala več o tem zakaj je pomembno cepiti dečke, in zdaj mislim, da smo se odločili napačno. Kaj narediti?”
Foto: Profimedia
Tinkara Srnovršnik svetuje vsem staršem, ki so bili ali so v podobni situaciji, da se obrnejo na pediatra ali šolskega zdravnika ter se dogovorijo za cepljenje. Da vzpostavi stik s pediatrom, pa je svetovala tudi mamici, ki je napisala, da je bila hčerka cepljena z 2-valentnim cepivom in jo je zanimalo, če je smiselno še cepljenje z novejšimi cepivi.
Uporabnika je v okviru Javne tribune zanimalo, če so kakšne prednosti zgodnejšega cepljenja v primerjavi s tem, da se cepiš kot odrasel. Srnovršnikova odgovarja, da se večina ljudi s HPV virusi okuži v prvem letu po pričetku spolnih odnosov, zato je še toliko bolj pomembno, da je zaščita takrat že vzpostavljena. V tem starostnem obdobju je namreč tudi imunski sistem naravnan tako, da sta potrebna samo 2 odmerka cepiva (sicer pa kasneje 3).
Kot piše na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana, lahko s cepljenjem proti HPV uspešno preprečimo:
Ker cepivo ni terapevtsko (ne pozdravi že obstoječih okužb) in ker se večinoma vsi okužimo kmalu po začetku spolnih odnosov, je cepljenje najbolj učinkovito, če ga opravimo pred prvim spolnim odnosom. V Sloveniji je organizirano brezplačno cepljenje otrok ob sistematskem pregledu v 6. razredu. Sicer pa se lahko brezplačno cepijo vse osebe do dopolnjenega 26. leta starosti. Cepljenje je dostopno tudi ostalim, vendar ga morajo plačati. Vsako leto je namreč cepljenih premalo otrok, odločitev za necepljenje pa pomeni večje tveganje za predrakave in rakave spremembe za šest vrst rakov (podatki NIJZ o precepljenosti).
Nacionalni inštitut za javno zdravje piše, da se HPV prenašajo s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni). Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe in večina spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. Večina ljudi se okuži že kmalu po začetku spolne dejavnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih 15–25 let.
Virus HPV se ne prenaša le s spolnimi odnosi (vaginalni, analni, oralni), pač pa tudi s tesnimi intimnimi stiki vseh vrst. Možen pa je tudi prenos z okuženimi predmeti in z matere na novorojenčka med porodom.
Če ne veste, ali ste bili kot otrok celjeni proti HPV in nimate več cepilne knjižnice, specialistka ginekologije in porodništva svetuje, da se obrnete na svojega osebnega zdravnika, v vsakem primeru pa predlaga, da redno hodite na ginekološke preglede v okviru programa ZORA.
Foto: Profimedia
Kot že rečeno, okužba s HPV večinoma poteka brez kakšnih posebnih znakov, lahko pa se kaže v obliki (genitalnih) bradavic, predrakavih sprememb na materničnem vratu, ipd. Prav tako lahko okužba s HPV privede do različnih oblik raka, npr. na materničnem vratu, žrelu, zadnjiku, penisu, ipd., zato je prav, da se o tem pogovarjamo, beremo in osveščamo.
Uporabnica, ki je vprašanje zastavila na javni tribuni, se sprašuje, ali to pomeni, da ji je bil mož nezvest. Tinkara Srnovršnik odgovarja, da ni nujno, saj lahko v določenem odstotku okužba s HPV vztraja v telesu več let, včasih tudi desetletja. Zato je nemogoče ugotoviti, kdaj je do nje prišlo.
Ob tem velja omeniti, da je cepljenje povsem smiselno tudi v primeru, ko dobimo diagnozo HPV +. ”Cepljenje je še vedno smiselno, saj pokriva različne vrste HPV,” pravi Tinkara Srnovršnik.
Foto: Profimedia
Osebe, ki imajo v življenju več spolnih partnerjev, imajo večje tveganje za okužbe s HPV in tudi druge spolno prenosljive okužbe. Zato velja, da s pravilom varne in zdrave spolnosti poskrbimo tudi za najučinkovitejšo preventivo pred morebitno izpostavljenostjo okužbam s HPV. Uporabnico na javni tribuni je vseeno zanimalo, če je v primeru, da ima stalnega partnerja, varna pred okužbo: ”Testirala sem se proti HPV in sem negativna. Glede na to, da sem poročena in je moj mož edini moj partner, ali sem potem safe pred virusom HPV in posledično ne morem dobiti RMV?”Tinkara Srnovršnik na to odgovarja, da ”testiranje za HPV pokrije le najpogostejše vrste tega virusa, ne pa vseh (obstaja več kot 200 genotipov). Obstaja tudi možnost, da je bil HPV v času testiranja v latentni (neaktivni) obliki, zato ni bil odkrit. Lahko pa se kadarkoli ponovno aktivira in čez čas lahko povzroči predrakave spremembe in raka materničnega vratu. Zato je priporočljivo, da redno hodite na ginekološke preglede v okviru presejalnega programa ZORA.«
Testiranje in celjenje pa je zdravnica svetovala tudi uporabnici, ki je zapisala, da se je njen partner v preteklem razmerju okužil s HPV in je imel simptome. Po zdravljenju dve leti ni imel simptomov, nato pa spet. Uporabnico je zanimalo kaj priporoča v tem primeru. Zdravnica je obema, stara sta 35 in 37 let, priporočila cepljenje.
Ko je govora o zdravju, je treba vedeti, da je zanj v prvi vrsti odgovoren vsak zase. Če pa smo v vlogi staršev, imamo dvojno nalogo – poskrbeti za varnost in dobro počutje otrok. In v prvi vrsti lahko to naredimo z odprto komunikacijo, zlasti o spolnosti.
Foto: Profimedia
Za podrobnejše informacije o tem, kako lahko zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki, vas vabimo, da obiščete uradno stran NIJZ na naslednji povezavi: NIJZ – Zaščitite svojega otroka pred HPV in povezanimi raki. Prav tako vam priporočamo, da si na Med.Over.Net ogledate rubriko O HPV od A do Ž, ki je bila ustvarjena v okviru evropskega projekta PERCH, v katerem je v boju proti rakom, ki jih povzročajo okužbe s HPV, združilo moči kar 18 držav. V Sloveniji projekt vodi Onkološki inštitut Ljubljana.
