Prosto popoldne, napovedan obisk prijateljev, jaz pa že v službi razmišljam, kaj naj na hitro pripravim, da bo slastno na pogled, da bo okusno, da bomo lahko pikali, torej jedli z rokami, in da mi za to ne bo treba izgubljati časa z iskanjem sestavin po trgovinah. Tudi tokrat me je rešila prijateljica Ema, ki se profesionalno ukvarja s kuhanjem.
Ker sem velika zagovornica lokalno pridelane hrane, se večkrat znajdem pred izzivom, kaj pripraviti. Izbor le ni tako širok, kot če bi lahko kupila karkoli – a vseeno, komentarji po končanih obiskih potrjujejo, da se vedno odločim prav. Prijateljica kuharica pa mi dokazuje, da sem si meje o tem, kaj je možno pripraviti, sama postavila v svoji glavi: ”Iz domačih sestavin, pa sploh ni treba, da jih je veliko, lahko pripraviš božanske jedi.” To je njena ”mantra”, ki si jo ponovim vedno, preden se lotim kuhanja za prijatelje. Seveda z njenimi idejami!
Za pisan paradižnikov šopek sem kupila tri pakete LUŠTeka – mešanico pisanih paradižnikov, saj sem zaradi serviranja želela imeti črno, rumeno in dve sorti rdečih češnjevih paradižnikov. Doma sem jih dobro oprala in osušila. Nato sem čez paradižnike zarezala križec, da so se ‘odprli’. Sočno sredico sem izdolbla z žličko, tako da se je v paradižniku naredil prostor za mini mocarele. Sredico paradižnikov sem shranila, saj sem na koncu iz nje naredila guacamole.
Paradižnike vseh barv sem naponila z mini mocarelami, jih nataknila na palčke za žar in postavila v kozarce. Da se kozarec ni prevrnil, sem ga skoraj do vrha napolnila z rižem in vanj zataknila paradižnikove cvetice. Kozarčke sem postavila po mizi in videti so bili res božansko!
Obisk prijateljev je bil napovedan, sem pa tiho vedela, da bo ena od prijateljic povedala, da se je zaročila. Zato se mi je zdelo primerno, da novico tudi sama pospremim v obliki jedi. Ker je priprava srčkov res enostavna, sem kupila paketke datljevega paradižnika Lušt. Odrezala sem jih pod kotom 45 stopinj. ‘Ostanek’ sem sesekljala in ga dala v posodico za guacamole, po dve polovički datljevega paradižnika pa sem spela skupaj z zobotrebcem. Srčke sem postavila po kumarah, ki sem jih narezala na kocke – kontrast je bil zelo lep, sama ideja pa je na koncu izpadla res simpatično.
Čeprav se mi je sprva zazdelo, da mi bodo vzele res veliko časa, pa je izdelava pikapolonic sila enostavna. Potrebovala sem samo 3 sestavine: paradižnik, črne olive in balzamični koncentrat. Najlepše pikapolonice nastanejo iz češnjevega paradižnika, ki je tudi najbolj aromatičen in okusen. Sama sem odločila, da jih bom postregla na rezinah sira, zato sem najprej narezala sir, dala nanj manjše listke solate, nanje pa postavila polovičke češnjevega paradižnika, ki sem jih na zadnjem delu razpolovila. Ob polovičko sem za glavico dodala olivo, češnjevim paradižnikom pa enako kot jh imajo pikapolonice narisala pike z balzamičnim koncetratom.
Paradižniki so v narezku več kot le okrasna sestavina. Njihova prisotnost dodaja pomembno teksturo, okus in barvno raznolikost. Različne vrste paradižnikov, kot so grozdasti, srednje poldni in drobnoplodni, ponujajo različne okuse in teksture, kar daje narezku dodatno globino in zanimivost. Poleg tega vsebujejo obilo hranilnih snovi, vključno z antioksidanti, vitamini in minerali.
Ker ob besedi paradižnik še vedno najprej pomislim na staro mamo, ki je iz paradižnika z domače njive pripravila božansko solato, sem jo želela vključiti v druženje s prijatelji. Znova me je rešila Ema, ‘moja kuharica’. ”Kupi mesnat grozdast paradižnik. Jaz vedno kupim Lušt, ker vem, da je dober – je mesnat, diši in ima okus po paradižniku,” je rekla, ko sem ji razlagala, da danes res ne moreš več narediti dobre solate, ker paradižnik nima okusa po paradižniku. ”In potem naredi solato in jo postrezi v kozarčkih. Tako si bi vsak, ki jo bo želel, lahko vzel mini porcijo, če ti bo pa na koncu kaj ostalo, jo poješ sama naslednji dan.”
Ideja je bila na mestu, zato sem kupila grozdasti paradižnik Lušt, ki sem narezala, dodala domače olivno olje, manjšo na lunice narezano čebulo, balzamični kis, malo soli in ščepec sveže mletega črnega popra. Solato sem naložila v kozarčke (v katerih običajno postrežem puding) – videti je super. Na vrh sem postavila sveže liste bazilike za okras. (Če vam je ostala mocarela, je solata odlična ideja, kako jo porabiti.)
V vasi Renkovci, kjer pridelujejo sočne in rdeče paradižnike LUŠT, vedo, kako pomembna je pridelava. Če paradižnike v toplem vremenu greje in barva prekmursko sonce, pa jih v hladnejših delih leta pridelujejo s pomočjo obnovljivega geotermalnega vira energije. Tudi opraševanje s pomočjo čmrljev je »živi« dokaz, da pri pridelavi ne uporabljajo škodljivih preparatov za varstvo rastlin pred boleznimi. Če pa se zgodi, da v rastlinjaku škodljivci vseeno napadejo rastline ali plodove, zanje na naraven način poskrbijo njihovi plenilci oz. naravni sovražniki, ki jih naselijo v rastlinjak.
Druženje je uspelo in imeli smo se res luštno. Poleg paradižnika sem pripravila še klasičen narezek z mesom in sirom. A bolj kot vse so izstopali paradižniki. Hitro, enostavno in slastno narejeno – še najbolj pa sem bila vesela, da je prijateljica fotografirala vse ideje in rekla, da bo enak koncept uporabila na otroškem rojstnem dnevu. Le kdo ne bi poskusil pikapolonice ali paradižnikove rožice?
In te ideje lahko tudi vas pripeljejo do lepe nagrade.
LUŠTne nagrade:
1. Brezplačen najem avtomobila Mazda 2 hybrid* za 1 leto
2. Darilni bon v vrednosti 100€ za obisk LUŠTne domačije
3. 10x knjiga Paradajz, LUŠTna majica po izbiri in darilni bon v vrednosti 10€ za obisk LUŠTne domačije
*Nagrado podarjajo v sodelovanju z Avtohišo Kolmanič & Dokl.