Dogodek o reproduktivnem zdravju z vodilnimi slovenskimi strokovnjakinjami odprl ključna vprašanja o vzrokih, zdravljenju in družbenih izzivih neplodnosti.
V četrtek, 27. marca 2025, je v Ljubljani potekal strokovni dogodek, posvečen eni izmed najbolj perečih tem sodobnega časa – neplodnosti in reproduktivnemu zdravju. Zbrane so nagovorile priznane strokovnjakinje s področij ginekologije, psihologije, terapije in prehrane. Okrogla miza z naslovom »Neplodnost v 21. stoletju: kaj smo se naučili in kako naprej?«, ki jo je podprlo podjetje Alkaloid-Farm, je ponudila celosten vpogled v medicinske, psihološke in družbene razsežnosti reproduktivnega zdravja ter opozorila na naraščajočo potrebo po sistemskih rešitvah in odprtem dialogu.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se z neplodnostjo sooča med 8 in 10 % svetovne populacije, v Evropski uniji pa že vsak šesti par. Podobno velja tudi za Slovenijo, kjer so lani zabeležili najmanjše število rojstev doslej – okoli 16.700. Ob vse višji starosti mater ob rojstvu prvega otroka in številnih dejavnikih tveganja postaja neplodnost čedalje pomembnejši javnozdravstveni in družbeni izziv.
Razprava je pokazala, da neplodnost ni zgolj medicinski izziv, temveč kompleksen preplet telesnih, čustvenih in družbenih dejavnikov. Udeleženci so v uvodnem delu razprave opozorili na vse pogostejše vzroke za upad plodnosti, ki segajo od bioloških dejavnikov in staranja populacije do okoljskih vplivov ter sprememb v življenjskem slogu.
»Ključni vzroki za neplodnost se skozi čas niso bistveno spremenili – ostajajo razmeroma enaki. Pomembno pa je, da poudarimo, da je neplodnost diagnoza, ki se tiče obeh partnerjev, saj so vzroki enakomerno porazdeljeni med moške in ženske. Pri ženskah najpogosteje opažamo motnje ovulacije, bolezni jajcevodov, endometriozo ter – vse pogosteje – starost. Odlašanje materinstva v poznejše življenjsko obdobje pomeni naraven upad plodnosti, zmanjšuje se tako število kot kakovost jajčnih celic. Pri moških pa je glavni dejavnik slabša kakovost semena, ki po opažanjih vse bolj upada – najverjetneje zaradi izpostavljenosti okoljskim dejavnikom, kot so toksini, pesticidi, težke kovine in hormonski motilci,« je pojasnila doc. dr. Tanja Burnik Papler, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, vodja Centra za zdravljenje neplodnosti v Bolnišnici Postojna.
S tem se strinja tudi doc. dr. Nina Jančar, dr. med., vodja Oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki opozarja, da na reproduktivno zdravje poleg starosti in okoljskih dejavnikov pomembno vplivajo tudi številni pridruženi zdravstveni zapleti in hormonsko neravnovesje: »Pomemben vpliv imajo kronične in avtoimunske bolezni ter genetski dejavniki – tako pri moških kot pri ženskah. Pri ženskah so posebej pogoste endokrinološke motnje, kot so bolezni ščitnice, nadledvičnic, sladkorna bolezen ali kronične bolezni ledvic. Določena zdravila, denimo pri zdravljenju epilepsije ali multiple skleroze, lahko pomenijo kontraindikacijo za nosečnost. V takšnih primerih je ključno, da ženski pravočasno svetujemo glede najbolj primernega obdobja za zanositev in ji pomagamo varno načrtovati nosečnost.«
Razprava se je dotaknila tudi vpliva življenjskega sloga, ki predstavlja eno redkih področij, na katera lahko posameznik aktivno vpliva. Sogovornice so poudarile pomen prehrane, gibanja, spanja in obvladovanja stresa kot pomembnih dejavnikov za ohranjanje plodnosti.
»Življenjski slog pomembno vpliva na reproduktivno zdravje, pari pa pogosto prav tukaj iščejo priložnosti za spremembe, saj imajo na tem področju občutek opolnomočenosti. Dejavnik, ki posebej izstopa, je prehrana – ne le izbira živil, temveč tudi odnos do hrane. Zelo pereč problem predstavljajo motnje hranjenja, ki postajajo vse pogostejše. Vpliv prehrane je tesno prepleten tudi z drugimi vidiki sodobnega načina življenja, kot sta kronično pomanjkanje spanja in telesna neaktivnost – vsi ti dejavniki skupaj pomembno oblikujejo pogoje za ohranjanje plodnosti,« je poudarila doc. dr. Neža Majdič, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine.
V kontekstu zdravega življenjskega sloga so bile izpostavljene tudi posledice prekomerne telesne teže in debelosti, ki danes sodita med pogostejše dejavnike tveganja za neplodnost. Debelost lahko povzroči hormonsko neravnovesje, motnje ovulacije ter zmanjša uspešnost zanositve – tako po naravni poti kot pri postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zato postaja skrb za telesno pripravljenost pomemben vidik preventivne skrbi za reproduktivno zdravje.
Splošno strokovno priporočilo je, da se ženska po enem letu neuspešnih poskusov zanositve obrne na osebnega ginekologa. Če je starejša od 35 let, se priporoča posvet že po šestih mesecih.
Pomemben poudarek okrogle mize je bil namenjen tudi oploditvi z biomedicinsko pomočjo , ki v zadnjih letih postaja vse bolj razširjena možnost za pare z izzivi pri zanositvi. Udeleženke so razpravljale o dostopnosti, učinkovitosti postopkov in pomembnosti pravočasnega ukrepanja. Ob tem so sogovornice opozorile tudi na nekatere mite in napačna pričakovanja, povezana z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo. Med najbolj razširjenimi je prepričanje, da postopek zunajtelesne oploditve (IVF) vedno pripelje do nosečnosti. Uspešnost postopka je močno odvisna od starosti ženske, njene hormonske slike in števila kakovostnih jajčnih celic. Pri starejših ženskah je uspešnost pogosto nižja, saj se s starostjo zmanjšujeta tako število kot kakovost jajčnih celic – včasih jih za izvedbo postopka celo ni več dovolj. Zato so poudarile pomen pravočasnega ukrepanja ter boljše ozaveščenosti o realnih možnostih in omejitvah postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki jih je treba razumeti kot eno izmed možnosti – ne kot samoumevno rešitev.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi psihološki razsežnosti neplodnosti. Čustvena obremenitev ob težavah z zanositvijo in zdravljenju z biomedicinsko pomočjo je lahko izjemno intenzivna – za posameznika, partnerski odnos in okolico.
»Diagnoza neplodnosti je za mnoge pare izkušnja dolgotrajnega in ponavljajočega se stresa, ki vpliva na kakovost življenja, samopodobo in odnose z okolico. Tudi psihično močni posamezniki se pogosto soočijo z depresivnostjo, anksioznostjo in težavami v partnerski dinamiki. Posebno ranljive so ženske, ki med postopki zdravljenja doživljajo čustvena nihanja – zlasti ob neuspešnih ciklusih ali v pričakovanju izida IVF. Vsaka menstruacija lahko ponovno sproži občutek neuspeha, stiske pa se stopnjujejo z vsakim novim postopkom,« je pojasnila doc. dr. Vislava Globevnik Velikonja, univ. dipl. psih., spec. klinične psihologije, Oddelek za perinatologijo Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dodala: »Po podatkih raziskav približno četrtina parov zdravljenje opusti zaradi prevelike psihične obremenitve, okoli tretjina pa tudi po večkratnih poskusih ne doseže želenega izida in se mora soočiti z neprostovoljno odločitvijo za življenje brez otrok – kar pogosto spremlja proces žalovanja. V praksi opažamo, da se stiske še poglobijo, kadar je vzrok neplodnosti pri moškem ali kadar partnerja nimata usklajenih pogledov na pomen starševstva. Pomembno je razumeti tudi, da je uspešnost zdravljenja v veliki meri povezana s psihičnim in fizičnim stanjem ženske.«
Razprava je poudarila, da se soočanje s težavami z zanositvijo pogosto odraža tudi v dinamiki partnerskega odnosa.
»Zanimivo je, da so pri iskanju pomoči pogosto prav moški tisti, ki prvi izrazijo potrebo po pogovoru ali terapiji. Čeprav o čustvih govorijo manj odkrito, so ravno oni pogosto pobudniki, ko gre za reševanje partnerskih napetosti. Neplodnost namreč ne vpliva le na načrtovanje družine, temveč preizkuša temelj samega odnosa – zato je odprta in iskrena partnerska dinamika ključna, ne glede na končni izid,« je poudarila dr. Alja Stvarnik, spec. zakonske in družinske terapije.
Sogovornice so se strinjale, da mora biti psihološka podpora enakovreden del celostne obravnave, enako kot strokovna medicinska pomoč. Ob tem so poudarile tudi potrebo po večji dostopnosti tovrstne podpore ter odpravljanju stigme, ki še vedno pogosto spremlja tematiko neplodnosti.
»Neplodnost ni le medicinski izziv, temveč globoka življenjska preizkušnja premnogih žensk, moških in parov, ki zahteva celostno obravnavo – od naprednih medicinskih pristopov in psihološke podpore do ozaveščanja in preventivnih ukrepov. Pri tem je ključnega pomena sodelovanje med različnimi strokami, saj samo interdisciplinarni pristop omogoča trajne in učinkovite spremembe. Verjamem, da prav odprti dialog vodi k rešitvam, ki jih bolniki potrebujejo,« je poudarila Alma Sajovic, direktorica podjetja Alkaloid-Farm.
Dogodek je zaključil niz razmislekov, ki so jasno pokazali, da skrb za plodnost presega meje posameznikove izkušnje in vstopa v prostor širših družbenih odločitev. Odpiranje pogovora, izmenjava strokovnih pogledov in ustvarjanje pogojev za bolj vključujočo podporo vsem, ki se znajdejo pred izzivom neplodnosti, ostajajo ključni koraki na poti do trajnih izboljšav. Takšna srečanja pa pomembno prispevajo k normalizaciji teme, ki je še vedno prepogosto potisnjena v tišino.