Deja Jakopič, širši javnosti znana tudi kot »Mala pošast Mici«, je pravnica, ustvarjalka vsebin in predvsem strastna ljubiteljica gibanja v naravi. Njena energija, disciplina in ljubezen do teka jo pogosto vodijo na zahtevne terene, kjer preizkuša meje svojega telesa in duha.
Usklajevanje profesionalne poti z aktivnim življenjskim slogom Deja opisuje kot izziv, ki pa ga z voljo in podporo bližnjih uspešno premaguje. Priznava, da se službeni stres včasih hitro nakopiči in vpliva tudi na raven energije, hkrati pa redna služba pomeni, da časa za šport ni vedno na pretek.
V soboto, 11. aprila, se je podala na eno izmed najbolj slikovitih, a hkrati zahtevnih tekaških preizkušenj: Istria 100 by UTMB. Ob njej pa ni bila le njena notranja moč, temveč tudi pametna ura Huawei Watch GT Runner 2, zasnovana prav za tekače, ki želijo več kot le beleženje kilometrov.
Deja, kako bi opisala svojo izkušnjo na Istria 100 by UTMB – kaj te je najbolj zaznamovalo?
Bolj kot sam dogodek, je mojo izkušnjo zaznamovalo dogajanje pred dogodkom – slab teden prej me je namreč ujel nadležen prehlad, tako, da sem bila primorana prilagoditi nekaj zadnjih treningov (zdravje je vedno na prvem mestu). To je bolj kot na samo fizično pripravljenost, vplivalo na »živčke«, a sem v soboto na štartu na to kar hitro pozabila in se prepustila vzdušju in sami trasi.
S kakšnimi pričakovanji si šla na to traso in kako se je tek dejansko odvijal?
Ker sem na tej trasi tekla že lansko leto, in sem nekako vedela, kaj lahko pričakujem, sem si predvsem želela uživati v dogodku in samem teku, ki je služil zlasti kot dober trening za vse prihajajoče tekaške dogodke v tem letu, ki mi bodo predstavljali še malo večji izziv, predvsem s svojo dolžino (smeh). Na takih dogodkih si vedno postavim tudi okviren časovni cilj, ki ga želim doseči, a to ne pomeni, da to definira uspešnost teka. Bolj kot na doseganje časovnih ciljev sem ponosna na to, da med tekom držim konstanten ritem in tempo, da sledim načrtu prehrane in rehidracije ter da imam med tekom čim manj kriz oziroma, da »se ne zaletim v zid«. Vse to mi je tudi uspelo, z vsem tem, pa je prišel tudi super časovni rezultat. Traso sem uspela preteči v 4 urah in 14 minutah, kar je približno 13 minut hitreje kot lani.
Kateri del proge ti je predstavljal največji izziv – fizično ali mentalno?
Največji fizični in mentalni izziv mi je zagotovo predstavljal prvi del trase, v katerem je bilo potrebno poleg 20 kilometrov opraviti tudi več kot 800 višinskih metrov vzpona. Ker je bil štart opoldne in ker smo že v sredini aprila, je bilo zlasti na vzponih že zelo vroče, kar se je zagotovo odrazilo v večjem naporu.
Kako se pripravljaš na takšne teke – imaš svoj ritual ali sistem? Kako ti pri tem pomaga ura Huawei Watch GT Runner 2?
V času priprav sledim zastavljenemu planu treningov, ki ga pa po potrebi tudi spremenim, če se vmes »zgodi življenje« (smeh). Ura Huawei Watch GT Runner 2 mi je v času uporabe že ponudila poglobljen vpogled v moje tekaške podatke – ker gre za relativno novo uro je seveda še nisem dodobra raziskala, se pa veselim, da jo bom v prihodnje.
Kaj te pri trail teku najbolj privlači v primerjavi s klasičnim tekom?
Pri trail teku je v primerjavi s klasičnim cestnim tekom bolj izrazit element doživetja in povezanosti z naravo. Skozi tekmo se izmenjajo številni različni ambienti, pogosto smo deležni tudi izjemnih razgledov, z udeležbo na tekmovanjih na različnih koncih sveta pa spoznaš tudi tamkajšnje okolje. Ob tem mi je trail tek zanimiv tudi s športnega vidika, saj je zaradi različnih podlag ter vzponov in spustov precej bolj kompleksen z vidika fizične priprave, pa tudi v smislu ustreznega taktičnega pristopa k trasi.
Na vprašanje, ali je med tekom morala resnično preseči samo sebe, je Deja pojasnila, da ji je tokrat uspelo ohraniti nadzor skozi celotno traso. Dosledno je sledila zastavljenemu tempu, obenem pa pazila na prehrano in rehidracijo, kar ji je omogočilo stabilen in enakomeren tek brez večjih kriznih trenutkov. Edini trenutek, kjer je zares stopila čez rob udobja, je bil zaključek. Zadnjih nekaj sto metrov pred ciljem, ko telo že čuti utrujenost, a te energija ciljne ravnine ponese v šprint. Takrat, kot pravi sama, vedno pride tisti poseben trenutek, ko daš od sebe še zadnje atome moči in greš malo čez sebe.
Kako pomembna ti je natančnost GPS-a pri teku in kako si jo doživela pri tej uri?
Pri trail teku je natančnost GPS-a ključna. Ne gre zgolj za natančnost podatkov o tempu in razdalji, temveč tudi za natančnost samega pozicioniranja. Vsi, ki se ukvarjamo s trail tekom, se pogosto srečamo tudi s potmi, ki niso najbolje označene (ali pa sploh niso), zato moramo svojo lokacijo v luči načrtovane poti zelo dobro poznati. Ob tem se včasih tudi na tekmovanjih zgodi, da kakšen odsek ni idealno označen, in takrat te dobra GPS informacija lahko reši izgube časa zaradi napačno ubrane poti. Pri Huawei Watch GT Runner 2 sem ugotovila, da je lokacija zelo natančna, ne glede na okolje, v katerem se nahajaš, in se nanjo lahko zares zaneseš. Prav tako ura zelo hitro ujame GPS signal, kar je pogosto težava pri trening tekih, na katere se odpravim od bivališča v centru mesta.
Watch GT Runner 2 omogoča profesionalne tekaške metrike – katere podatke najpogosteje spremljaš, recimo kadenco ali dinamiko teka?
Pri teku redno spremljam srčni utrip, pogledam pa tudi povprečno kadenco in vadbeno obremenitev – slednje potem predvsem primerjam s svojim dejanskim počutjem. Sem velika zagovornica tega, da so nam vsi ti podatki lahko v veliko pomoč, če jih znamo interpretirati z določeno mero kritičnosti – ne smemo jim namreč povsem slepo slediti in pri tem zanemariti svojega počutja, saj lahko hitro pride do nezaželenih poškodb.
Ti maratonski način pomaga pri razporejanju moči med tekom?
Ker je bil moj tek na Istria 100 by UTMB dogodku dejansko trail maraton, kar pomeni, da je bilo potrebno poleg 42 kilometrov premagati še 1000 višinskih metrov, sem uporabila način »tek v naravi«, nad katerim pa sem – iskreno res navdušena. Že prvi prikazni zaslon prikazuje vse najbolj relevantne podatke za tak tek: srčni utrip, tempo, skupni tempo, skupni vzpon, razdaljo in pretečeni čas – tako med tekom ni potrebno iskati podatkov med prikaznimi zasloni in se res lahko osredotočiš samo na svoj tek.
Kako pomembna ti je lahkost ure in udobje med tekom na daljših razdaljah?
Ne gre le za to, da se na dolgih razdaljah pozna praktično vsak gram dodatne teže, temveč predvsem za to, da si pri teku vsi želimo čutiti tisti občutek lahkotnosti in svobode, ki nam ga tek omogoča. In tukaj se zelo pozna, da na telesu ne nosiš dodatkov, ki te motijo ali na kakršenkoli način obremenjujejo. Ura Huawei Watch GT Runner 2 je dejansko tako lahka, da kmalu pozabiš, da jo imaš na zapestju, kar je za tekače absolutno pozitivna lastnost.
Kako si zadovoljna z avtonomijo baterije pri daljših tekih ali ultra razdaljah?
Zaradi razdalj, ki jih pri daljših tekih premagujemo, je jasno, da je avtonomija baterije ena tistih lastnosti, ki jih pri pametnih urah trail tekači preverimo najprej. Tudi meni se zelo pogosto zgodi, da med tekom v hribih preživim cel dan, enako velja za tekmovanja na daljših razdaljah, ki lahko trajajo kar nekaj ur, v tem času pa je naprava ves čas v načinu pridobivanja GPS signala in prikazovanja podatkov. Uro sem zaenkrat preizkusila na 42-kilometrski razdalji, v tem času pa se je baterija izpraznila za zgolj približno 25%. Posledično se ne bojim, da bi me v prihodnje na kakšni še daljši razdalji baterija pustila na cedilu.
Kot največjo prednost Deja izpostavi predvsem izjemno lahkost ure, ki jo je takoj prepričala. Ura je, kot pravi, ravno prav velika tudi za manjša zapestja, kar je še posebej pomembno, ker jo nosi praktično ves čas, ne le med treningi. Prav to udobje pri celodnevni uporabi ji veliko pomeni.
Ob tem poudari tudi širok nabor meritev, ki jih ura ponuja. Spremljanje srčnega utripa, variabilnosti srčnega utripa, kakovosti spanja in celo EKG ji daje dodatne vpoglede, ki so lahko zelo koristni tako pri treningu kot pri regeneraciji. Kot prijeten detajl pa izpostavi še to, da ura vključuje dva različna paščka, silikonskega in najlonskega, kar omogoča, da si vsak uporabnik prilagodi nošenje glede na svoje potrebe in občutek udobja.
Kako pomembna je zate analiza teka po zaključku – se pogosto vračaš k podatkom?
Analiza podatkov se mi, poleg zavedanja lastnega počutja, zdi pomembna in jo, vsaj na hitro, opravim po vsakem teku, tako treningu kot tekmi. Omogoča mi namreč vpogled v sam tek in pogosto poda odgovor ne samo o rezultatu, temveč tudi o tem, zakaj so bili subjektivni občutki teka v posameznem obdobju oziroma segmentu takšni kot so bili. Podatki seveda kažejo tudi napredek skozi čas ter ponudijo način, kako lahko, če te podatke upoštevaš, še bolj napreduješ oziroma se obvaruješ pred morebitno pretreniranostjo in poškodbami. Aplikacija Huawei Zdravje je odlična, podatki na voljo v vsakem trenutku, super pa mi je tudi, ker se ura preprosto poveže s katerimkoli telefonom, ne glede na to, kateri operacijski sistem ga poganja (Android ali iOS).
Tek ni le gibanje – je dialog s samim seboj, preplet discipline, intuicije in odločnosti. Deja Jakopič s svojo zgodbo dokazuje, da sodoben tekač ne izbira med naravo in tehnologijo, temveč ju združuje v popolno ravnovesje.
Huawei Watch GT Runner 2 pri tem ne nastopa zgolj kot merilnik, temveč kot zanesljiv sopotnik, ki s svojo natančnostjo, inteligentnimi funkcijami in lahkotno zasnovo omogoča, da se tekač lahko osredotoči na tisto najpomembnejše – korak za korakom, proti cilju.
