Kdo jih zavrže največ in koliko lahko vsak od nas prispeva k temu, da zgodba dobi drugačen konec?
Ali ste vedeli, da po podatkih Eurostata približno 10 % hrane, ki je na voljo potrošnikom EU (v maloprodaji, prehranskih storitvah in gospodinjstvih), konča v smeteh? Hkrati pa si 32,6 milijona ljudi vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Zadnja ocena kaže, da 69 % odpadne hrane v EU nastane v sektorju gospodinjstev, prehranskih storitev in maloprodaje, pri tem pa proizvodni in predelovalni sektorji prispevajo preostalih 31 %.
Zato organi EU načrtujejo pravno zavezujoče cilje za zmanjšanje odpadne hrane po vsej Uniji do konca leta 2023, ki bodo opredeljeni skladno z izhodiščem ravni odpadne hrane EU, določenim v prvem tovrstnem spremljanju.
Kdo proizvede največ odpadne hrane?
Kakšna je trenutna situacija v Sloveniji? Po uradnih podatkih vsak prebivalec Slovenije v povprečju zavrže 68 kilogramov hrane. Količina odpadne hrane, ki so jo ustvarila gospodinjstva in proizvodnja hrane, se je povečala, medtem ko se je v trgovini z živili in prehranskih storitvah količina zmanjšala. Večino odpadne hrane so torej ustvarila gospodinjstva.
Dejstvo, da bi lahko vsako leto nahranili 1,26 milijarde lačnih ljudi je osupljivo. Zaradi tega vlade po vsem svetu zelo resno jemljejo težave z odpadno hrano. Velika podjetja, ki proizvajajo hrano in druge sorodne izdelke, so se že zavezala, da bodo prispevala k reševanju krize z nenehnim ozaveščanjem in oskrbovanjem tistih, ki hrano najbolj potrebujejo.
Vse to je Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) spodbudilo k uvedbi razširjene kampanje pod sloganom #EUChooseSafeFood. Že tretje leto zapored je podpora državljanom pri kritičnem razmišljanju o vsakodnevnih odločitvah o hrani v središču njihove pozornosti. Potrošnikom nudijo praktične in dostopne informacije, od pomoči pri branju označb živil in razumevanja aditivov do nasvetov glede priprave in shranjevanja hrane. Kampanja zajema številne teme, povezane s hrano, v Sloveniji pa bo poudarek na alergenih, odpadni hrani in prehranskih dopolnilih.
Kampanja je usmerjena predvsem na evropske državljane, stare med 25 in 45 let, s poudarkom na mladih starših in tistih, ki so zainteresirani za varnost hrane in znanost. Kampanja poudarja vlogo evropskih znanstvenikov, ki sodelujejo pri zaščiti potrošnikov pred tveganji, povezanimi s hrano.
Prvi korak: Izobrazite se!
Obstaja več načinov, na katere lahko vsak od nas zmanjša količino odpadne hrane, vendar je eden od najpomembnejših, da ne pretiravamo. Ključnega pomena je spremljati kaj kupujemo, ko načrtujemo obroke, prav tako pa si velja zapomniti, kaj vse že imamo v hladilniku. Tedenski jedilnik prestavlja super rešitev, saj načrtovanje v prvi vrsti pomeni, da ne boste kupovali dodatnih živil na poti do blagajne – takih, ki jih ne potrebujete. Razmišljajte pa tudi o zamrzovalniku. Tudi če boste preveč nakupili in preveč skuhali, lahko viške obrokov vedno shranite in jih zamrznete za drugič. Obstaja veliko načinov, na katere lahko shranite sadje in zelenjavo, mlečne izdelke in meso za kasneje.
Prvi korak za dosego tega in biti pravi vzor drugim pa je izobraževanje. Z obveščanjem in vplivanjem na obnašanje potrošnikov se ustvari verižno reakcijo, ki lahko prinese resnične spremembe, ko gre za obravnavanje svetovnega vprašanja na lokalni ravni.
Evropski potrošniki so med najbolje zaščitenimi in obveščenimi na svetu glede hrane, ki jo jedo. Sistem EU za varnost hrane zagotavlja, da ima vsak evropski državljan pravico vedeti, kako se živilo, ki ga zaužije, proizvaja, predeluje, pakira, označi in prodaja. Kot del tega sistema znanstveniki iz vse EU preučijo znanstvene podatke in študije za oceno tveganj za hrano. To zagotavlja, da so izdelki na naših trgih in v naših trgovinah varni.
Zmanjševanje količine odpadne hrane pomeni sodelovanje z vsemi ključnimi akterji iz javnega in zasebnega sektorja, da bi bolje razumeli in našli rešitve. Vsi, ki so del prehranske verige, morajo sodelovati v znak skupnega iskanja in izbiranja najboljših rešitev – od kmetov, predelovalcev, proizvajalcev in trgovcev na drobno do samih potrošnikov. Ali kot pravi John C. Maxwell: “Večina ljudi želi spremeniti svet, da bi izboljšali svoje življenje, toda svet, ki ga morajo najprej spremeniti, je tisti v nas samih.“
